Praktične izkušnje dihanja skozi nos pri športnih aktivnostih
O pravilnem dihanju sem pisal že v članku, ki si ga lahko prebereš tukaj. V tem članku sem omenjal tudi knjigo DOBER DIH, katero ti toplo priporočam, da si jo prebereš, saj je v njej kup praktičnih vaj, ki ti bodo pomagale, da se boš naučil dihati skozi nos.
Tokrat želim s teboj podeliti predvsem praktične izkušnje pri dihanju skozi nos pri športnih aktivnostih. Moj prijatelj Emil Ledenko – Ledeni že več kot tri leta aktivno raziskuje vpliv dihanja na različne vidike življenja. Od tega, da nam edino zavestno dihanje omogoča bivanje v sedanjem trenutku, ker se samo s pomočjo diha lahko prestavimo iz glave nazaj v telo, do tega, da nam zavestno dihanje prinese precej več miru, koncentracije in notranje stabilnosti. Ko vemo kako pravilno dihati postanemo precej manj reaktivni oz. ne reagiramo več vsakič po avtopilotu, takoj kot smo bili navajeni do sedaj.
Emil je zadnja dva meseca raziskoval dihanje skozi nos (tako vdih, kot tudi izdih) med športno aktivnostjo, konkretno kolesarjenjem, saj je že mnogo let navdušen kolesar. Povedal mi je, da se je treba za kvalitetno dihanje med športnimi aktivnostmi, kot prvo, najprej naučiti pravilno dihati ko počivamo, o čemer uči tudi na svojih delavnicah in predavanjih.
Ko je v preteklosti kolesaril je pri malo močnejšem tempu in višjem pulzu začel takoj dihati skozi usta, ker mu je primanjkovalo kisika. Pred dvema mesecema pa se je odločil, da razišče še vpliv diha skozi nos med kolesarjenjem. V začetku mu je po ravnem še nekako šlo, medtem ko je moral v klanec konkretno zmanjšati tempo, kar je tudi storil in njegov ego se temu ni prav nič upiral.
Sčasoma je malo po malo dvignil svoj tempo, a le toliko, da je še vedno lahko dihal skozi nos. S takšnim načinom dihanja med kolesarjenjem je vztrajal kar nekaj časa, da se je njegovo telo navadilo dihati skozi nos.
Emil je presenečeno ugotovil, da sedaj lahko z dihanjem skozi nos vozi isti tempo kakor prej, ko je dihal skozi usta ter je bil ob tem konkretno zadihan in utrujen.
Kako pa je z Emilom sedaj, ko diha med kolesarjenjem izključno skozi nos? Pravi, da je precej bolj spočit in svež ter da se mu zdi, kot da ima na razpolago vsaj za 30 % več kisika kot prej. Slednje se povsem ujema tudi z mojimi izkušnjami z dihanjem skozi nos.
Sam nisem tako navdušen kolesar kot je Emil, mi je pa precej bolj ljubo hoditi po gozdu in v hribe. V preteklosti nekako nisem imel ravno velikega veselja hoditi v hribe saj sem bil vedno izjemno zadihan in zdelo se mi je da je moja kondicija povsem na psu.
Potem, ko sem prebral knjigo DOBER DIH, pa sem se še jaz odločil, da bom »poskusni zajček« in ko sem šel prvič po dolgem času na Jošta pri Kranju sem se odločil, da bom vso pot navzgor in tudi navzdol, dihal skozi nos. A to je bilo lažje reči kot storiti, saj je bilo moje telo »navajeno« dihati med športnimi aktivnostmi skozi usta. Ko sem šel takrat na Jošta prvič z »zaprtimi usti« je bil moj vzpon prava muka, vendar sem vztrajal do vrha, pa čeprav sem rabil skoraj še enkrat več časa kot običajno.
Nato nekaj dni nisem šel v gore sem pa šel večkrat peš po bližnji Brezjanski poti miru, ki gre skozi gozd in je tudi kar razgibana z nekaj spusti in vzponi. Ves ta čas sem dihal izključno skozi nos. Šlo mi je vedno lažje in odločil sem, da ponovno zadevo »dihanje skozi nos« preizkusim na Joštu. Mislim, da sem tokrat prvič v življenju prišel na vrh Jošta brez da bi se enkrat samkrat ustavil.
Srčni utrip je bil med vzponom precej bolj umirjen, globoko in sopeče dihanje skozi usta pa je bilo le daljni spomin.
Presenečenje je sledilo tudi pri naslednjem vzponu na Sv. Petra nad Begunjami, ko sem bil izjemno navdušen nad tem kako sem z lahkoto prišel do vrha. Ko sem se v soboto vzpenjal na Sv. Petra sem videl kar nekaj pohodnikov, ki so se mučili s hojo v hrib. Imelo mi je, da bi jih rekel: »Zaprite usta in dihajte skozi nos!«, a sem bil rajši tiho, saj bi najbrž mislili, da sem padel z Marsa. Preproste stvari si ponavadi najboljše in tako je tudi z dihanjem skozi nos.
Ko enkrat razumemo kako deluje dihalni sistem se naše razumevanje športnih aktivnosti, dihanja in življenja prikaže v novi, lepši in prijetnejši luči. To, kar smo prej izvajali mukoma in z veliko sapo, je sedaj postalo povsem lahkotno.
Dejansko z manj »dela« naredimo več, kajti s pravilnim dihanjem skozi nos svojemu telesu omogočimo, da funkcionira na svoji optimalni stopnji.