spanska-gripa-virus

Malo znana dejstva o pandemiji Španske gripe

· Čas branja: 8 min

Ljudje smo že od zgodnjega otroštva programirani in naučeni, da verjamemo neki avtoriteti. Ta avtoriteta so starši, učitelji, profesorji, zdravniki, farmacevti, uradni mediji in tudi politiki. Že kaj kmalu se naučimo, da je boljše biti »priden in tiho«, kot pa vedoželjen, ter postavljati neprijetna vprašanja. Čeprav smo prepričani, da mislimo s svojo glavo, smo dejansko programirani, da vedno nekomu sledimo in mu zaupamo, saj smo prepričani o njegovi poštenosti, verodostojnosti in iskrenosti.

Kot mali otroci smo venomer spraševali, se učili, se razvijali … želeli smo vedeti kje, kaj, kako, kdaj, zakaj … Vprašanjem ni bilo ne konca ne kraja. Starši in kasneje učitelji, ki so nas poučili kako stvari funkcionirajo, so nam pogosto vedno odgovarjali v okviru svojega znanja in informacij, ki so jih imeli. Le redki posamezniki smo si upali podvomiti v resničnost tega, kar je povedala določena priznana avtoriteta.

Podobno je tudi s pandemijo COVID-19, ko vse preveč slepo verjamemo množičnim medijem, politikom, farmaciji in zdravnikom. In tako od začetka marca 2020 svet dobesedno »stoji« in mnogi se sprašujejo kaj je dejansko v ozadju te pandemije, ki jo je razglasila WHO. V moji zadnji objavi na blogu sem navedel že nekaj različnih statističnih podatkov obolelih za COVID-19.

Karma Singh, avtor knjige The Flu Fairy Tale, v svojih knjigah in videih navaja, da je pogoj za razglasitev pandemije ta, da je v vsaj 10-ih različnih državah vsaj 1 % obolelih od celotne populacije dotične države. Na internetu sem sicer intenzivno iskal ta podatek, vendar ga nisem mogel najti. Sprašujem se, če so ga morda potihoma umaknili …

Karkoli že, WHO je razglasil pandemijo. V zvezi s pandemijo se največkrat omenja pandemija Španske gripe, ki je po vsem svetu v letih 1918 – 1919, ki je vzela od 20 – 40 milijonov življenj (po nekaterih ocenah celo 50 – 100 milijonov). Vir podatka o številu žrtev je članek v Nedeljskem dnevniku dne 11. 3. 2020.

Smo se iz zgodovine kaj naučili? To, kar bom v nadaljevanju napisal je povzeto iz različnih virov in sicer od dr. Johna Bergmana, ki je že pred devetimi leti o tem objavil zanimiv video na YouTube in iz odlične ter dobro dokumentirane knjige Virus Mania, avtorja Torsena Englebrechta, obenem pa sem si pomagal tudi z videom od dr. Thomasa Cowana.

V knjigi Virus Mania je precej natančno opisan sam potek Španske gripe in da je (če sledimo znani predpostavki, da je za prenos virusa potreben fizični stik oz. bližina) praktično nemogoče, da bi bila Španska gripa nalezljiva bolezen, saj v tistem času ne bi bilo mogoče v tako kratkem obdobju priti iz enega konca na drug konec sveta.

spanska-gripa

Kaj je bilo torej s Špansko gripo leta 1918?

Ko govorimo o nalezljivih boleznih, je tradicionalen pogled takšen, da se bolezen začne v nekem kraju in se nato iz tega kraja prenese naprej v različne smeri, mesta, države … Toda s Špansko gripo ni bilo tako.

Prvi, milejši val se je začel spomladi 1918, medtem, ko se je drugi, močnejši val začel pozno poleti in jeseni 1918.

Po nekaterih virih se je gripa začela februarja 1918 v Španskem mestu San Sebastian, vendar nekateri drugi viri navajajo, da se je epidemija začela ob istem času, več tisoč kilometrov stran, v New Yorku. Pojav teh dveh izbruhov preprosto ne moremo razložiti s selitvami ptic ali s čez oceanskimi plovbami.

Nato, v marcu 1918 zasledimo poročila o primerih gripe v dveh vojaških bazah v Kansasu, ki pa sta tudi tisoče kilometrov stran od New Yorka. V aprilu je gripa dosegla Pariz, maja Madrid in v Španiji vrhunec dosegla konec maja.

V juniju zabeležimo prve primere v, od vojne razdejani Nemčiji, a istočasno tudi na Kitajskem, na Japonskem, v Angliji in na Norveškem. Prvega julija je bil prvi primer v Leipzigu in v roku meseca dni je bilo okuženih dobrih pol milijona Nemcev.

Drugi val se je začel skoraj istočasno v Bostonskem zalivu, na Indijskem polotoku, v Jugovzhodni Aziji, na Karibih in v Srednji Ameriki. V septembru je dosegel različne vojaške baze v zahodnem delu ZDA, oktobra Brazilijo in novembra Aljasko.

Kljub najhitrejšim ladjam tistega časa in ob upoštevanju ptičjih selitev, preprosto ni mogoče, da bi bolezen oz. virus gripe, ki naj bi se prenašal s človeka na človeka, lahko praktično istočasno dosegel različne, eden od drugega, precej oddaljene kraje.

Z namenom, da bi lahko bolje razumeli, kako se prenaša virus gripe s človeka na človeka, so se novembra 1918 v Bostonu odločili, da naredijo eksperiment z 62 zdravimi vojaki, od katerih jih 39 ni še nikoli imelo gripe, kar naj bi v teoriji pomenilo, da so še posebej dovzetni za infekcije in viruse.

Ameriška znanstvenica Gina Kolata je eksperiment podrobno opisala v svoji knjigi Influenza:

Mornariški zdravniki so zbrali sluz iz nosu in grla, različnih resno obolelih za gripo. To sluz so potem vbrizgali v grlo in nos zdravim moškim, nekaterim pa so to sluz po kapljicah vbrizgavali celo v oči.

Šli so celo še dlje in so simulirati situacijo, ko je zdrava oseba izpostavljena obolelemu za gripo. Tako so zdrave moške peljali na oddelek bolnišnice, kjer so bili umirajoči bolniki za gripo. Deset zdravih prostovoljcev se je dotikalo obolelih, se z njimi pogovarjalo in dovolili so, da vanje kihajo, kašljajo …

Vsak od teh desetih prostovoljcev je ponovil postopek z desetimi različnimi obolelimi. Vsi oboleli, s katerimi so bili v stiku prostovoljci, niso bili resno bolni več kot tri dni, se pravi, da je bil virus ali karkoli drugega je že povzročilo to bolezen, še vedno prisoten v njih.

Kljub vsem »naporom«, da bi se zdravi prostovoljci okužili in zboleli, se to ni zgodilo. Vsi so bili zdravi in nihče od njih ni zbolel.

Podoben poskus so naredili tudi v San Franciscu, tokrat s 50 zaprtimi mornarji, a želenih rezultatov ni bilo, vsi mornarji so bili, kljub izpostavitvi »virusu«, zdravi.

Zdravniki so bili zmedeni in so se spraševali: »Kako so potem ti ljudje sploh dobili gripo?«

Pogled v zgodovinske knjige in statistiko pokaže, da vedno pride do epidemije, ko je človekov imunski sistem oslabljen, še posebej zaradi pomanjkanja hrane in čiste vode.

Najbolj pogost simptom pri Španski gripi je bila notranja krvavitev v pljučih, ki je bil v tistem času tudi stranski učinek cepljenja proti črnim kozam. Namreč, iz številnih različnih virov so prihajala poročila, da je množično cepljenje (do 24 cepljenj na osebo) prispevalo k pandemiji.

Eleonora McBean je poročala o svoji izkušnji. Ona in njena družina so zavrnili cepljenje in tako so se izognili pandemiji gripe. Zdi se, da so bili v njenem kraju edini, ki niso zboleli za gripo, tako da so ves čas pomagali ostalim obolelim in kljub neprestanemu stiku s klicami, virusi, bakterijami, bacili in različnimi boleznimi, niso zboleli za Špansko gripo.

Zanimivo je, da je v uradnih ustanovah (bolnišnicah) življenje izgubilo približno 33 % bolnikov za Špansko gripo, medtem ko je bila v ne-medicinskih ustanovah (Battle Creek, Kellogg, McFadden sanatorij), kjer so uporabljali naravne pristope k zdravljenju, ozdravljivost skoraj 100%.

Med cepljenimi vojaki je bilo sedemkrat več obolelih kot med necepljenimi civilisti in cepljeni so umrli ravno za tistimi boleznimi, proti katerim so bili cepljeni. Nekateri cepljeni vojaki so obolevali tudi za otroškimi boleznimi (npr. otroška paraliza), za kar ni bilo logike.

Dr. John Bergman je v svoji zanimivi prezentaciji o Španski gripi in cepljenju (najdeš jo tukaj) omenil podobne podatke:

  • Znanstveniki z Univerze Emory v Atlanti so leta 1933 odkrili, da ni bil virus gripe tisti, ki je ubil ljudi v epidemiji, temveč so ljudje umirali zaradi bakterijskih okužb, kot je Streptococcus pneumoniae.
  • Smrti leta 1918 so bile povzročene zaradi pogoste uporabe zdravil proti sepsi, kot je npr. Calomel, ki pa je vseboval živo srebro.
  • Če so v tistem času ljudje kazali znake podobne gripi, so jim dajali metilklorid, ki je bil ena od sestavin sirupa proti kašlju. Metilklorid se tudi uporablja kot hladilno sredstvo in topilo ter je nevrotoksičen s stranskimi učinki, kot sta zaspanost in koma.
  • Grčija je bila edina država v Evropi, ki je zavrnila množično cepljenje vojakov (vsak vojak je dobil od 14 do 25 cepiv) in se tem tudi izognila pandemiji gripe.
  • Glede na raziskave dr. Dana Duffya, ljudje leta 1918 niso umirali zaradi virusa gripe.

V zvezi s pandemijo gripe leta 1918 velja omeniti tudi izjavo Rudolfa Steinerja (oglej si tale video). Rudolfa Steinerja vprašali: »Za kaj gre pri Španski gripi?«

Njegov odgovor je bil: »Virusi so enostavno izločki bolne celice. Virusi so delčki DNK ali RNK s še nekaj beljakovinami, ki gredo ven iz celice, ko je celica zastrupljena. Oni niso vzrok za karkoli.«

V videu, kjer je omenjena Steinerjeva izjava sem zasledil tudi podatek, da je bilo prebivalstvo na Zemlji jeseni 1917, prvič množično izpostavljeno radijskim valovom. In kot vemo, ljudje nismo zgolj fizična bitja, ljudje smo predvsem energijska bitja, ki imajo svojo frekvenco.

Ko je frekvenca v našem telesu v sozvočju smo vitalni, zdravi in polni energije, ko ni, se pojavi bolezen. Ko nekaj »zmoti« to našo frekvenco (stres, strupi, težke kovine, radijski valovi, mobilni telefoni, wi-fi, 4G omrežje, 5G omrežje …) se pojavi bolezen, saj se mora naše telo prilagoditi novim razmeram.

Kaj se je potem zgodilo leta 1918? Povzemimo …

  1. Ni šlo za virus, temveč za bakterijsko okužbo.
  2. Obolevali so predvsem tisti, ki so bili cepljeni.
  3. Mnogi so bili zastrupljeni s težkimi kovinami.
  4. Življenjske razmere in okolje sta bila v tistem času zaradi vojne precej stresna.
  5. Zemljo so prvič prepredli radijski valovi.

Če pod vse skupaj potegnemo črto, potem vidimo, da je zgodba o pandemiji Španske gripe povsem drugačna, kot nam prikazujejo množični mediji. Koliko in kako se je izvajalo leta 1917 in 1918 cepljenje tudi na območju Avstro – Ogrske, ne vem, saj tega v člankih, ko govorijo o Španski gripi na naših tleh, ne omenjajo. Tudi v članku, ki ga je objavil Nedeljski dnevnik 11. 3. 2020 ni niti z eno besedico omenjeno cepljenje vojakov, navedeno pa je, da so umirali predvsem mladi.

To kar sem napisal ni neka »teorija zarote«, temveč so vse napisano, preverljiva zgodovinska dejstva, ki pa so žal zamolčana, skrita in spregledana.

Ne glede na to, kaj se sedaj dogaja v svetu in kakšni so razlogi za pandemijo COVID-19, se velja spomniti na to, kaj nas uči zgodovina in da ni vedno samo en razlog (beri virus) za določeno bolezen, temveč, da gre skupek več dejavnikov, ki se v nekem kritičnem trenutku zložijo skupaj in povzročijo kaskadni učinek.

Deli naprej ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja