facebook-karantena

Kako in zakaj sem dal Facebook v “karanteno”?

· Čas branja: 6 min

V petek, 13. 3. 2020 zvečer sem bil na Facebooku in na njem je bila »koronomanija« in »strahomanija« v polnem obsegu, za »vrhunec« pa sem dobil še spodnje »opozorilo« od Facebooka. Prižgala se mi je rdeča lučka in v trenutku sem se ustavil ter sprejel odločitev, da vsaj do 22. 3. 2020 zvečer, na njem ne bom prisoten. Kaj to pomeni? Enostavno, da se nanj ne bom logiral, da ne bom dodajal novih vsebin, da ne bom komentiral in všečkal ter kakorkoli drugače sodeloval na njem.

cenzura-facebook
Facebook cenzura

Tako sem bil prvič od leta 2007 več kot teden dni brez Facebooka in priznati moram, da sem sprejel pravilno odločitev, še posebej, ko sem od kolegice izvedel, da jo je večerni obisk Facebooka povsem energijsko izpraznil, demoraliziral in ustrahoval.

Včeraj sem zasledil tudi, da bo Facebook redno spremljal vse dogajanje okrog COVID-19 (več o tem si lahko prebereš tukaj) in milo rečeno, se mi je vse skupaj zdelo brez veze, kot eno samo ustrahovanje in pranje možganov. Več kot očitno je, da je zaradi trenutne situacije celoten svet (ne samo ljudi na družabnih omrežjih) zajela panika, nemoč in strah.

Glede na to, da sem prebral vse knjige od dr. Joe Dispenze, dr. Alexa Loyda in dr. Bruca Liptona ter še od mnogih drugih avtorjev, vem kaj lahko povzročijo stres, strah in panika – celotno telo je neprestano v stanju boj – beg, človekovo energijsko polje se sesuje in tako telo kar samo »kliče« po tem, da zboli. O pravih razlogih za gripo in podobne »virusne« bolezni tokrat ne bom pisal, bom pa se osredotočil na to, kako je v takšnih izrednih in stresnih razmerah potrebno znati ohraniti mirno in trezno glavo.

Ko sem Facebook izklopil, sem šel čez nekaj dni pogledati uradno statistiko obolelih za najnovejšim virusom, ki sem jo našel na Worldometers.info in podatki, ki veljajo za danes, 21. 3. 2020 so sledeči:

  • V Wuhanu* je 11.000.000 milijonov ljudi in 81.008 okuženih predstavlja 0,74 % populacije.
  • V Italiji je 60.000.000 milijonov ljudi in 47.021 okuženih predstavlja 0,078 % populacije.
  • V Sloveniji je 2.080.908 ljudi (podatek za januar 2019) in 383 okuženih predstavlja 0,018 % populacije.
  • Na svetu je trenutno 290.322 okuženih, svetovna populacija znaša 7,7 milijarde ljudi in odstotek okuženih znaša 0,0037 %. Do sedaj jih je umrlo 11.962, kar je 4,12 % vseh okuženih.

Opomba* Pri Kitajski sem vzel samo populacijo Wuhana, a so najbrž še kje drugje okuženi, kar pomeni, da je % okuženih še manjši, kot sem izračunal.

Če gledamo številke okuženih samo absolutno se zdijo visoke, če pa jih gledamo relativno (v %) glede na število populacije, pa sploh niso visoke, prej bi lahko rekli, da so dokaj nizke.

Za primerjavo si poglejmo, koliko je bilo samo danes umrlih na svetu od različnih bolezni:

  • Rak – 16.736
  • Splavi – 86.680
  • Otroci stari manj kot 5 let – 15.514
  • Malarija – 2.004
  • Običajna gripa – 993
  • Cigarete – 10.227

Zgoraj omenjene dnevne številke močno presegajo do sedaj umrle in okužene za COVID-19 in zaradi njih nismo nikoli razglasili izrednih razmer.

Poiskal sem še podatke za prašičjo gripo, ki je bila leta 2009 v ZDA (podatke sem vzel od tule):

  • Okuženih – 115,318
  • Smrti – 3,433
  • Populacija USA (2020) – 330,447,303 ljudi

  • % umrlih (od vseh okuženih) – 2,98 %
  • % okuženih glede na celotno populacijo (sicer populacija 2020, a recimo da jih je bilo 2009 300,000,000) = 0,038 %

Zakaj navajam in pišem te številke? Zato, ker množični mediji in vlade znajo z manipulacijo, z ustrahovanjem in pristranskim poročanjem ter dobesedno z medijskimi »bombardiranjem«, ustrahovati ljudi. Ljudi, ki so prestrašeni pa je z lahkoto voditi, jih usmerjati in jim ponuditi različne rešitve, ki jih, če ne bi bili prestrašeni, sploh ne bi odobravali.

Ko sem tako pregledal te številke in izračune sem po zdravi kmečki pameti prišel do spoznanja, da sedaj ni čas za paniko in strah, ter da je v ozadju »zapore celotnega sveta« vse kaj drugega kot pa virus in da bo slednji najbrž »izgovor« za marsikaj, tudi za zmanjševanje osnovnih človekovih pravic.

Ker živim na deželi imam privilegij, da grem lahko skoraj vsak dan na sprehod, bodisi v naravo, bodisi v gozd. Od pojava tega virusa mi je zanimivo opazovati ljudi, saj zelo dobro poznam, ne samo neverbalno komunikacijo, temveč tudi dobro začutim energije.

Vsi mediji (tudi preko družabnih omrežij) ves čas poročajo o tej »socialni distanci« in danes sem na sprehodu ugotovil, da so psi edini, ki se ne držijo socialne distance in si upajo brez strahu pristopiti do tebe ter so veseli, da jih pozdraviš, se jih dotakneš in pobožaš.

Kako pa je z ljudmi? Priznati moram, da sem do sedaj srečal samo eno ali dve gospodični, pri katerih ni bilo moč začutiti strahu in sta bil v prijetni energiji ter se nista vidno izogibali sočloveka. Pri vseh ostalih pa je bilo tako, da sem že na več metrov razdalje, začutil njihov strah in paniko ter so se kar vidno umaknili.

Koliko časa bo trajala ta karantena, ki nam jo je predpisala vlada, ne ve nihče, nekaj pa je zagotovo – še dolgo časa po njej, bodo ljudje imeli strah pred sočlovekom in se bodo spraševali, ali je morda ta, ki se jim je približali ali pa se jih je dotaknil, »okužen« z virusom. Kam smo prišli? 🙁

Razmišljam še malo naprej … Kakšne strahove smo v vsem tem kratkem času vcepili v podzavest našim otrokom, tudi tistim, ki so še nerojeni in so trenutno v maternici? Če si morda gledal dokumentarni film In Utero (V maternici), potem veš o čem govorim.

Kaj pa starostniki? Koliko jih bo več umrlo zato, ker se bodo od svojih dragih počutili »zapuščeni«, ker jih slednji ne smejo obiskati, ker tako zapovedujejo zdravniki in vlada? Morda imajo le še nekaj dni življenja pred seboj, a sveta ne morejo zapustiti v družbi svojih najdražjih. Žalostno, kajne?

Ali se je morda kdo vprašal tudi koliko bo več samomorov med mladimi, ker smo vzpostavili »socialno distanco«, ki naj bi bila sicer v korist vseh, a po drugi strani so ljudje med seboj vse bolj ločeni in še huje, ne upajo se objeti in dotikati.

Najhujši virus človeštva je strah in to je pokazalo tudi ravnanje ljudi, ne samo na socialnih omrežjih, temveč tudi v vsakdanjem življenju.

Dovolim si malo drugače razmišljati od ostalih 99 % ljudi in se vprašati: »Kaj pa če virusov v takšni obliki, kot nam želijo prikazati množični mediji, farmacija in zdravniki, sploh ni?«

Si upamo pomisliti na to možnost in morda podvomiti o vsem, kar nam servirajo množični mediji, šolstvo, univerze, farmacija, medicina? Naj vsak sam pri sebi razmisli o tem, saj to odpira povsem nov pogled na celotno dogajanje in vnaša manj strahu v naša življenja.

Za konec današnjega članka bi želel omeniti še Mater Terezo. Kot vemo je Mati Tereza dolga leta delovala v najbolj revnih predelih Kalkute in ljubeče pomagala tistim, ki so bili zavrženi, spregledani, težko bolni in so imeli kolero, tifus in še mnoge druge hude bolezni. Kolikor vem ni nikoli nosila zaščitnih mask in rokavic, ni bila cepljena proti različnih boleznim, a je vseeno preživela in se ni »nalezla« bolezni.

Razmišljam dalje: »Kaj pa če sta ljubezen in sočutje najboljše zdravilo za vsako bolezen in ne strah pred nekimi virusi, ki naj bi kar »čakali«, kdaj bodo lahko »skočili« iz enega človeka na drugega?«

Namesto strahu se rajši prepustimo ljubezni, sočutju, objemu, dotiku, hvaležnosti, radosti …. vse to bo osrečilo naš imunski sistem, naše telo, našega duha in posledično bomo bolj zdravi. Spregledani genij in velikan mikrobiologije Antoine Béchamp je že konec 19. stoletja vedel, da je glavni razlog bolezni (zdravja) vedno v nas in izključno v nas.

Kakšno okolje (radosti, sreče, zaupanja, strahu …) v tem trenutku ustvarjamo znotraj sebe?

Deli naprej ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja