Komunikacija Corazón

Corazón, srce, srčnost … O srčnosti so me vprašali tudi v intervjuju, ki sem ga imel prejšnji teden za Ono Plus. Če bi si rad prebral zanimiv in navdihujoč intervju v katerem sem prvič tudi javno povedal kako je v zadnjem času z mojim sluhom in s kakšnimi izzivi se srečujem, to lahko storiš s klikom tukaj.

O srčnosti sem v tem intervjuju povedal: »Srčnosti se ne da opisati z eno samo besedo. To je vrlina, veščina in delovanje, ki ima več pomenov. Ko deluješ iz srca, narediš to, kar čutiš, da je dobro. Ko si srčen, ne glede na bolečino, žalost, dvom ali karkoli drugega, kar ob tem čutiš, poveš drugi osebi o svojih občutkih, strahovih, veselju ali žalosti. Srčnost je avtentičnost; slediti svojem pravemu jazu ter poslušati svoje najgloblje vzgibe in želje ter hkrati delovati v dobro vseh vpletenih. Srčnost pomeni, da na sočloveka gledaš kot na človeško bitje, ki ima svoje srce, dušo, čustva, občutke. Da z njim komuniciraš, kot si želiš, da bi drugi s teboj. Biti srčen pomeni biti pogumen, avtentičen, odločen, samozavesten, ne glede na to, kaj ti govori okolica.«

In vse to, kar sem povedal o srčnosti, velja tudi za komunikacijo corazón. Da, komuniciraš z drugimi ljudmi iz srca do srca, da poveš tisto, kar misliš, čutiš, občutiš in da si predvsem iskren. V sodobnem virtualnem svetu pogosto pozabljamo ravno na to – biti srčen in iskren ter se skrivamo za različnimi »izgovori«, kot je: »Nimam časa.« ali pa: »Sem full zaseden-a.« ali pa, ker ne vemo kako bi direktno rekli drugi osebi: »Ne, ne zanima me spoznavanje s teboj.« rajši preprosto »izginemo« oz. prenehamo odgovarjati bodisi na SMS sporočila, bodisi na e-pošto ali sporočila preko FB Messengerja.

V sodobnem, hitro gibajočem svetu, pogosto želimo 48 ur »stlačiti« v 24 ur, a ugotovimo, da to ne gre in pogovore iz oči v oči smo zamenjali z brezosebno virtualno komunikacijo preko različnih spletnih kanalov (FB Messenger, WhatsApp, Viber, Signal, Telegram, E-pošta …). Žalostno ugotavljam, da se je z različnimi prijatelji in prijateljicami potrebno vnaprej »dogovoriti« za srečanje ob kavi že vsaj teden dni prej, če ne celo dva tedna ali celo mesec dni. Tako zelo smo »zasedeni« z različnimi aktivnostmi in dobesedno drvimo skozi življenje in se ne znamo več ustaviti in sproščeno zadihati.

Človek je družabno bitje in za svoj razvoj in obstoj še vedno potrebuje družabne stike v živo, iz oči v oči, ne samo preko različnih spletnih kanalov. Sicer so slednji lahko v pomoč pri spoznavanju novih ljudi, poslovnih priložnosti in potencialnih partnerjev, toda vseeno, edina resnična in prava komunikacija, ko se res povežemo s sočlovekom, je tista, ko se z določeno osebo dobimo v živo.

Mnogi pravijo kako so jim družbena omrežja pomagala, da se bolj povežejo z drugimi ljudmi. Morda res, toda kakšno je to povezovanje? Se res povežemo na globlji ravni in resnično spoznamo sočloveka ali pa se zadovoljimo s površinskim spoznavanjem in površinskimi odnosi? Na to vprašanje si mora vsak sam odgovoriti.

Tudi sam sem preko družbenih omrežij spoznal kar nekaj novih in zanimivih ljudi in v zadnjih dveh letih in pol (vsi vemo zakaj) je bil to edini možni način, da spoznaš nove ljudi in se z njimi povežeš. Med seboj smo se tako začeli povezovati »teoretiki« zarot ali bolje rečeno ljudje z ZKP, se pravi vsi tisti, ki smo še ohranili zdravo kmečko pamet in nismo podlegli množični masovni hipnozi.

Tisto, kar sam pogrešam pri FB komunikaciji z ljudmi, pa je predvsem srčnost, iskrenost in odločnost, da si upaš odgovoriti na neko sporočilo ali povabilo. Vem, da mnoge ženske dobivajo preko FB-ja nespodobna povabila in da jih želijo spoznati moški, ki nimajo olikanosti ali pa ne poznajo osnovnih pravil komunikacije in bontona. V tem primeru je potrebno že takoj odločno in samozavestno reči NE ter zaključiti pogovor.

Na FB-ju imam malo več kot 1.600 FB prijateljev in že pred leti sem ugotovil, da FB prijatelj, še posebno tisti, ki ga še ne poznaš v živo, ni enako kot prijatelj, ki ga poznaš v živo. Nekateri kar tekmujejo koliko FB prijateljev bodo imeli ter vse svoje aktivnosti v življenju delijo na svojem FB zidu in storyu. Toda, kako boš določeno osebo resnično spoznal, če se z njo ne dobiš v živo in se z njo ne pogovoriš iz oči v oči, iskreno, odkrito, odprto in brez prisotnosti sodobnih motilcev pozornosti (pametni telefon). To je način, da spoznaš nove resnične prijatelje in prijateljice, morda celo svojega bodočega partnerja ali partnerico. Priložnosti za nova poznanstva je potrebno izkoristiti. Kljub vse večji povezanosti preko družbenih omrežij pa se dogaja, da smo ljudje med seboj vse bolj ločeni, vse manj povezani in vse bolj osamljeni.

Skratka, moj sklep je preprost – če želiš resnično vedeti koliko imaš z določeno osebno skupnih zanimanj, skupen pogled na življenje, skupno vizijo in poslanstvo in kako tečejo med vama energije, ko se pogovarjata, družita in spoznavata, je potrebno s to osebo imeti komunikacijo v živo. Drugače preprosto ne gre in le s takšno komunikacijo se lahko začne pristen odnos.

Letos poleti sem bil na slovenski obali in od tam preko FB-ja poznam eno gospodično. V živo se še nisva spoznala, temveč samo preko FB-ja. In ker sem bil ravno na obali sem to gospodično povabil na sladoled. Moj namen ni bil nek zmenek, temveč jo samo spoznati v živo. Kot rečeno, povabil sem jo na sladoled in njen odgovor me je presenetil, saj ni bilo nobene zahvale za povabilo, temveč samo kratko in jedrnato: »Jaz preskočim, ti pa vsekakor uživaj.«

Pred kakšnimi petimi leti sem bil tudi na slovenski obali in med FB prijatelji sem imel eno simpatično gospodično, ki se je ukvarjala z jogo in duhovnostjo. Sem si rekel, da bi jo bilo res lepo v živo spoznati, toda iz tega ni bilo nič, ker prvič ni odgovorila na moje povabilo, kot drugo pa me je kmalu po povabilu zbrisala s svoje liste prijateljev. Duhovnost in joga pa sta se ob vsem tem utopili nekje v Simonovem zalivu …

Poznam tudi eno gospodično s plesa in tudi njo sem pred časom povabil, tokrat na sprehod okoli Blejskega jezera. Kakšen je bil njen odgovor? No, odgovora ni bilo oz. je preprosto »spregledala« moje povabilo ter me vprašala kdaj grem plesati.

Ravno o tem sva se v četrtek, seveda v živo, pogovarjala z eno mojo dobro prijateljico. O tem kako je potrebno biti iskren, odločen, srčen, pošten, ko komuniciramo z drugimi ljudmi. Povsem razumem, da vsi nismo vsem všeč in da se vsi ne želijo z vsemi družiti in spoznavati, a vseeno je pri komunikaciji pomembno biti spoštljiv in iskren.

Ker je nekaterim težko reči direktno NE (ker pač te osebe ne želijo spoznati): »Hvala za povabilo, ampak ne želim iti s tabo na sladoled.« ali »Hvala za povabilo. Ne, sprehod s tabo okoli Blejskega jezera me ne zanima.« se rajši poslužujejo različnih izgovorov, ki sem jih že prej omenil, najbolj pogost pa je: »Nimam časa.«

Poglejmo se v ogledalo in se vprašajmo iskreno, iz srca: »Ali res nimamo časa ali pa se s to osebo nočemo (ne želimo) dobiti?«

V kolikor določena oseba res nima časa, a se želi dobiti z osebo, ki jo je povabila, potem bi bil iskren in srčen odgovor nekako takšen: »Hvala za povabilo. Žal sem takrat že zmenjena in grem s prijateljico v kino. Se pa z veseljem dobim s teboj naslednji teden v torek ali v četrtek.« Skratka, če se nekdo res želi dobiti z nami se bo dobil oz. bo predlagal alternativno termin, če takrat, ko smo ga povabili, nima časa oz. je zaseden s kakšno drugo aktivnostjo.

Kaj sva z mojo dobro prijateljico ugotovila, ko sva se pogovarjala o tem? Omenila je naslednji stavek: »Čas imajo … ga ni dela, ki bi te lahko odvrnil od ljubezni.« in z njo se povsem strinjam. Moj komentar je bil podoben: »Če se z nekom resnično želiš dobiti, spoznati ali družiti, potem ne čas, ne denar, ne razdalja, ne karkoli drugega ne bo težava ali problem in četudi bi padale prekle z neba, ti bi se s to osebo dobil.« Pa naj še kdo reče, da to ni res.

Srčnost. Iskrenost. Pogum. Odločnost. Poštenost. Tega manjka v svetu in temu se z dvema besedama reče komunikacija corazón.