Kljub temu, da sem navdušen pohodnik, se mi je šele prejšnji teden končno uspelo udeležiti gozdne kopeli, in sicer pri Maji Šilc iz Hike & Bike v Bohinju. Bohinj je moje najljubše pohodniško izhodišče, pri tem pa ni važno, ali grem na pohod okoli Bohinjskega jezera, ali pa se vzpnem na bližnje hribe in uživam v razgledu. Tako je bilo povsem logično, da se gozdne kopeli udeležim tam, kjer začutim najlepšo energijo.
Kaj je to gozdna kopel, ali kot jo imenujejo Japonci Shinrin Yoku (izgovarjava šinrin joku)? Gre za preživljanje časa v gozdu, vendar to ni pohodništvo, kjer prehodiš 10 ali več kilometrov, temveč gre za sproščen in umirjen dvourni ali triurni sprehod po gozdu. Pri tem sprehodu se prepustiš trenutku in ne razmišljaš o cilju, ter koliko kilometrov moraš prehoditi. Gozdna kopel je, če govorimo o dolžini, dolga nekje med 2 in 3 kilometri, včasih pa tudi več.
V tujini, še posebej na Japonskem, imajo prav posebne gozdne poti, namenjene Shinrin Yoku-ju, in nekatere so tudi tlakovane, da se lahko po njih peljejo tudi tisti, ki so na invalidskih vozičkih. Prvo pot za Gozdno kopel v Sloveniji je postavila Maja Šilc, in sicer na Vogarju.
Znanstvene raziskave, in tudi doživljanja udeležencev gozdne kopeli, pravijo, da ima gozdno kopanje kup pozitivnih učinkov na dobro zdravje, počutje, energijo in sprostitev.
V Japonski Ijami so pred leti prvič znanstveno dokazali, da gozdna kopel:
Japonski raziskovalci so preučevali tudi skupino, ki je dve uri hodila po gozdu Rjukoku na zahodnem delu Honšuja. Kaj so ugotovili?
Če tudi tebe mika, da bi po vseh teh koristih, ki sem jih naštel, tudi sam šel v gozd in izkusil gozdno kopel, potem nekaj nasvet ov zate:
1. Telefon in fotoaparat pusti doma.
Da, vem da bo ta težka. Če boš vseeno vzel telefon s seboj, potem naj bo tisti dve uri obvezno ali izključen ali pa na letalskem načinu. Namreč, če boš ves čas sprehoda po gozdu brskal po telefonu ali neprestano slikal okolico, potem ne boš prisoten tukaj in zdaj, kar pomeni, da bo učinek gozdne kopeli precej manjši, kot bi bil brez motečih digitalnih napravic.
2. Prisluhni telesu in pusti, da te slednje vodi samo.
Prepusti se intuiciji, hodi tako hitro, kot čutiš, da ti ustreza. Lahko si v pohodniških čevljih, v bosonogi obutvi, v natikačih ali pa hodiš bos in tako izvajaš naravno refleksoterapijo nog.
3. Prepusti se trenutku.
Ni važno koliko kilometrov boš prehodil, koliko korakov naredil, ali pa kako visoko boš šel, bolj je pomembno, da si ves čas v stiku s samim seboj, umirjeno dihaš skozi nos, ter da z vsemi čuti opazuješ naravo, poslušaš ptičje petje in šelestenje listja, zaznaš občutke pod nogami in se dotakneš rastlin in dreves. Če čutiš, da bi rad objel drevo, ga objemi. Če bi se rad dotaknil tal, se jih dotakni, in če bi rad s prsti šel skozi tekočo vodo, to stori.
Ko se boš odločil za kraj, kjer boš izvedel gozdno kopel, to naredi na mestu, kjer se počutiš prijetno, umirjeno, sproščeno in radostno. Zase vem, da takrat, ko grem v Bohinj, občutim neko posebno radost, energijo, navdih … Iz tega razloga sem se tudi odločil, da svoj 12 urni pohod izvedem okoli Bohinjskega jezera.
Letni čas ni pomemben za gozdno kopel – lahko jo izvajaš spomladi, poleti, jeseni ali pozimi. Vsak od teh letnih časov ima svoje čare in svojo energijo, in četudi boš šel na isto mesto, v različnih letnih časih, boš drugače zaznaval gozd in energijo okoli sebe.
Ko sem se prejšnji teden udeležil vodene gozdne kopeli, nisem vedel, kaj lahko pričakujem in kakšen bo potek le-te, temveč sem se preprosto le prepustil vodenju vodnice, prisluhnil njenim nasvetom, besedam. Zame kot gluho osebo je bila izkušnja gozdne kopeli malo drugačna, a vseeno prijetna, kljub temu da ne morem slišati ptičjega petja, žuborenje vode, šelestenje listja, toda zato lahko preko dotika bolj občutim vibracije v samem gozdu. Dotik je tisti, ki da gozdni kopeli povsem novo dimenzijo, in v tem se gozdna kopel tudi razlikuje od klasičnega pohodništva, kjer je glavni cilj, da greš na x metrov nadmorske višine ali prehodiš x kilometrov.
Na vodeni gozdni kopeli smo prisluhnili zvoku dreves, raziskovali okolico z dotikanjem, gledali skozi povečevalno steklo lubje, listje, travo … Sproščeno smo uživali v viseči mreži in gledali drevesne krošnje ter poslušali nežen zvok flavte. Za zaključek pa smo imeli še prijetno, okusno in srčno pogostitev v gozdu.
Če bi se tudi ti rad udeležil gozdne kopeli, potem lahko kontaktiraš Majo iz www.hikeandbike.si ali pa na spletni strani www.gozdnaterapija.si poišči certificiranega vodnika iz tvojega konca Slovenije. Seveda se lahko podaš na gozdno kopel tudi sam. V tem primeru ti toplo priporočam, da si prebereš knjigo Z gozdom do zdravja in sreče, ki jo je napisal dr. Qing Li, saj je v njej kup uporabnih nasvetov za samostojno izvedbo gozdne kopeli.
Za zaključek današnjega blog zapisa pa še misel, ki jo je o drevesih povedal Rabindranath Tagore: “Drevesa so neskončni trud Zemlje, da bi govorila z Nebesi.”
Želim ti veliko užitkov v gozdni kopeli!
