
Ali sploh še znamo izražati svoja čustva?
V teh prazničnih decembrskih dneh ugotavljam, da je naše življenje, še posebej v nekaj zadnjih letih, postalo en sam »emotikon«. Včasih smo znali sočloveku povedati z besedami ali preko neverbalne govorice, kaj čutimo oz. katera čustva mu sporočamo. V e-poštnem sporočilu ali SMS-ju smo mu napisali ali pa mu iz oči v oči povedali: »Rad-a te imam.« »Naslednji teden greva na pijačo in kosilo.« »Veselim se, ko se spet vidiva.« »Cenim trenutke, ki jih preživim s teboj.« itd.
Skratka, povedali smo sočloveku nekaj o svojih čustvih in pri tem uporabili govorico ali pa pisno izrazili svoja čustva. In tudi več smo bili v družbi eden drugega. Več smo se dotikali in več smo se smejali. Ko smo se družili smo si vse povedali o našem zadnjem potovanju v tujino in pokazali smo fotografije. Bilo je več pristnega človeškega stika.
Sodobni čas pa je postal en »emotikon« in ena Facebook ali Instagram Story. Ko nekomu voščimo za rojstni dan, zmoremo le še: »Vse najboljše« in zraven prilepimo kup različnih »emotikonov«. Žalostno, kajne?
Nekateri (predvsem generacija starejša od 60 let), ki bere tale moj zapis, morda ne ve kaj je to »emotikon«. To so tisti »sličice«, ki jih imaš na svojem mobilnem telefonu ali Facebook aplikaciji, da izraziš svoja čustva. Nasmešek, jok, krohot, srček, zvezdica …. itd. Originalno se le-ti imenujejo »emoticons«, mi pa smo v Sloveniji to prevedli sprva kot »emotikoni«, a sedaj se je prijelo neko novo ime »čustvenčki«.
Sam rad uporabim kakšen nasmešek (tudi pri zapisu na blogu), toda pri tem ne pretiravam. Osebno mi je še vedno najbolj pomembna komunikacija v živo oz. da zrem sogovorniku v oči in da se najina pogleda srečata. Tako razberem iz sogovornikovih oči, pogleda, barve glasu, nasmeha, dotika … kaj mi dejansko sporoča in če je verbalno sporočilo usklajeno z neverbalnim sporočilom.
Preko SMS-jev, e-pošte in tudi telefona je lahko lagati in biti nepristen, toda v živo je zgodba povsem drugačna in mnogokrat rajši kakšne neprijetne zadeve rešujemo preko e-pošte in SMS-jev namesto, da bi se s človekom dobili v živo in se iz oči v oči pogovorili.
In tako razmišljam … Kaj se je zgodilo z našim izražanjem čustev? Ali še znamo s pisano ali govorjeno besedo povedati kaj v določeni situaciji čutimo (ali pa ne čutimo)? Komercialna e-poštna sporočila postajajo tudi vse bolj polna »čustvenčkov« že v naslovni vrstici, saj naj bi po prepričanju e-mail marketing gurujev na tak način pridobilo bralčevo pozornost. Pa je res temu tako? Poglej svoj inbox in razmisli …
Sodobna socialna omrežja nam dajejo možnost, da se »virtualno« povežemo z mnogo ljudmi, vendar po drugi strani vse bolj postajamo »roboti«, ki komunicirajo preko »čustvenčkov«. Za hip se ustavi in si še enkrat od začetka preberi današnji blog zapis in samega sebe vprašaj in si iskreno odgovori: »Ali znam izraziti svoja čustva brez »čustvenčkov« in da sem pri tem iskren, avtentičen in direkten?«
Odgovor na to vprašanje te morda utegne presenetiti … Vsekakor pa ti želim čim več pristnega izražanja čustev v živo in čim manj »čustvenčkov« preko socialnih omrežij. Prepričan sem, da se bo na tak način tudi precej izboljšalo tvoje socialno življenje in stiki s prijatelji in prijateljicami bodo postali bolj pristni, radostni in iskreni. 🙂