Vrtiček, o moj vrtiček
V zadnjem tednu sem imel kar nekaj zanimivih izkušenj, ki so mi pokazale, da so/smo Slovenci res vrtičkarji in da svoj vrtiček ljubosumno čuvamo pred drugimi. Bog ne daj, da si kdo dovoli »ogroziti« naš vrtiček in »biti boljši od nas« (pa karkoli to že pomeni), saj se takoj pojavita »fovšija« oz. zavist.
Vrtiček je le prispodoba za tisto s čimer se v življenju ukvarjamo, pa naj si bo to posel ali družinsko življenje. Namesto, da bi skupaj sodelovali v skupno dobro oz. v najvišje dobro za vse, kajti za vsakogar je dovolj vsega, si »nagajamo« eden drugemu in delujemo v smislu, da bi le sosedu crknila krava. Ampak, če si želimo, da sosedu »crkne« krava, s tem dejansko želimo, da nam crkne naša, kajti vsak človek je ukoreninjen v nas. In ko »režemo« drugim, režemo sebi …
V knjigi Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva, avtorja Wallace D. Wattlesa si med drugim lahko prebereš tole:
»Stvari ustvarjam v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblično prasnov povzročim stvarjenje stvari, ki sem si jih zamislil. To lahko naredim tako, da prestopim iz tekmovalnega v ustvarjalno mišljenje. S tem se harmonično ujamem z brezoblično prasnovjo, ki je v duhu vedno ustvarjalna.«
Torej? Ali je dodatna razlaga sploh potrebna? In sedaj je odvisno od tebe, kakšen pristop boš zavzel v življenju? Ali se boš odločil za tekmovanje ali za ustvarjanje (sodelovanje)? Lahko ljubosumno “vahtaš” svoj mali vrtiček, lahko pa si skupaj ustvarimo in negujemo veliko njivo. 🙂
V trenutku, ko prestopiš iz ustvarjalnega razmišljanja v tekmovalno, si začneš zapirati vrata (le-ta simbolično predstavljajo tvoje dotoke, pritoke in dohodke), ki so bila še nekaj trenutkov prej odprta …