Kaj je najpomembnejše za tvoje medosebne in partnerske odnose?

Pred dnevi sem iz Nove Akropole dobil e-bilten v katerem je bila objavljena tudi spodnja kitajska zgodba, ki je polna praktične modrosti. Preberi si zgodbo in na koncu boš videl-a kaj je najpomembnejše za tvoje medosebne in partnerske odnose.

Pripovedujejo, da bi moral biti približno leta 250 pr. n. št., v starodavni Kitajski, neki princ s severnega področja dežele okronan za cesarja. Da pa bi lahko zasedel prestol, se je moral po zakonu poročiti.

Zato se je odločil, da bo priredil tekmovanje med dvornimi damami. Želel je videti, katera bo vredna, da postane njegova soproga. Naslednjega dne je princ razglasil, da bo na posebni slovesnosti sprejel vse dame, ki bi se želele poročiti z njim, in jih dal na preizkušnjo.

To je izvedela tudi starka, ki je pred mnogimi leti služila v palači. Bila je rahlo žalostna, ker je vedela, da je njena mlada hči globoko ljubila princa.

Ko je prispela domov in o tem pripovedovala mladenki, je slednja na njeno veliko začudenje izrazila željo, da bi se udeležila slovesnosti. Nejeverno jo je vprašala: “Hči moja, kaj pa boš tam počela? Navzoče bodo vse najlepše in najbogatejše dvorne dame. Izbij si to nespametno zamisel iz glave. Vem, da trpiš, toda naj se trpljenje ne sprevrže v norost!”

In hči je odgovorila: “Ne, draga mati, ne trpim niti nisem nora. Vem, da nikoli ne bom izbrana, vendar je to priložnost, da sem vsaj nekaj trenutkov v prinčevi bližini. To me bo osrečilo.”

Ponoči se je mladenka napotila v palačo. Tam so bila zbrana vsa najlepša dekleta, odeta v najlepše obleke in okrašena z najlepšim nakitom, ki so globoko hrepenele po prinčevi roki.

Naposled je princ razglasil preizkušnjo: “Vsaki bom dal po eno seme. Gojiti ga boste morale z ljubeznijo in mu omogočiti rast. Tista, ki v šestih mesecih vzgoji najlepšo rožo, bo moja soproga.”

Prinčev predlog je bil v skladu s tradicijo tega ljudstva, ki je zelo cenilo gojenje česar koli, naj so to vrednote, navade, prijateljstva, odnosi itn. Čas je mineval in milo dekle je zelo nežno in potrpežljivo skrbelo za seme, ker je vedelo, da če bo lepota rože rasla kakor njena ljubezen, se ji ni treba bati za izid.

Toda minili so trije meseci in nič se ni zgodilo. Mladenka je poskusila vse načine, ki jih je poznala, toda seme ni želelo vzkliti. Dan za dnem se je vse bolj oddaljevala od svojih sanj, a njena ljubezen je bila vse globlja.

Minilo je šest mesecev in ni ji uspelo vzgojiti rože, po kateri je tako hrepenela. Ker se je zavedala svojega napora, je materi dejala, da se bo ne glede na okoliščine vrnila v palačo na dogovorjeni dan in ob dogovorjeni uri, samo da bi bila še nekaj trenutkov v prinčevi bližini. Ko je napočil čas, se je pojavila v palači, vendar s prazno vazo.

Vsa druga dekleta so imela rožo, eno lepšo od druge, najrazličnejših oblik in barv. Bila je žalostna, ker ji za razliko od preostalih deklet edini ni uspelo vzgojiti cveta. Naposled je prišel pričakovani trenutek in princ je zelo skrbno in pozorno opazoval vsako dekle. Potem ko je šel mimo vseh, je razglasil odločitev.

Tista lepa mladenka s prazno vazo bo njegova prihodnja soproga!!!

Vsi navzoči so bili povsem osupli. Nihče ni razumel, zakaj je princ izbral prav tisto, ki ni vzgojila ničesar. Princ je mirno dejal: “To dekle je edino vzgojilo rožo, zaradi katere je vredno, da postane cesarica: ROŽO ISKRENOSTI!!! Vsa semena, ki sem jih razdelil, so bila jalova!”