Živeti polno življenje, ne glede na vse

K temu zapisu, ki si ga boš prebral-a v nadaljevanju me je spodbudil nek nepričakovan tragičen dogodek. V ponedeljek zvečer sem na Facebooku videl novo objavo od prijateljice Maje. Mislim, da sem jo zagotovo prebral vsaj trikrat, saj preprosto nisem mogel verjeti kaj je napisala in koga ni več med nami.

Več o tem tragičnem dogodku, ki se je zgodil v Južni Ameriki si lahko prebereš tukaj. Gre za Evo Žontar, mlado, navdušeno, pogumno in srčno popotnico iz Litije, ki je že kar nekaj časa popotovala po Južni Ameriki. Med drugim je tudi pisala članke za portal MojeZdravje.net, pri katerem tudi sam sodelujem. Z Evo se v živo nisem nikoli spoznal, temveč le preko e-pošte, ko sem ji posredoval nekaj navodil in nasvetov kako naj objavlja prispevke.

Njene objave in članki so me vedno navdušili, ker so bili napisani iz srca, tematika pa so bile tudi lastne izkušnje in dogodki, ki jih je doživela na potovanju po Južni Ameriki. Intervju z njo, ki ga najdeš tukaj je vreden branja.

Eva je kljub svoji mladosti imela že veliko življenjskih izkušenj in preizkušenj, pa tudi njen življenjski slog je bil drugačen od večine ljudi. Potovanja, gore, joga, prehrana … Lahko rečem, da je vsak trenutek živela res polno življenje. Eva, počivaj v miru, med zvezdami, katerim si vedno zvesto sledila.

Zgodba o njeni nesreči v gorah se me je dotaknila, saj sem tudi sam začel razmišljati kako pomembno je, da živimo tukaj in zdaj, da živimo brez izgovorov, brez različnih ampak in če-jev.

Nihče od nas nima garancije koliko časa bo še prisoten v tej dimenziji bivanja. Danes si, jutri te ni. Ko sem bil včeraj na daljšem sprehodu in sem gledal gore, sem se spomnil še na druge alpiniste in gornike, ki so tragično preminuli ravno na kraju, ki so ga najbolj ljubili. V misli so mi prišli Tomaž Humar, Nejc Zaplotnik, Ruth Podgornik Reš in tudi Eva Žontar. Vsi našteti so imeli pogum, da so ne glede na vse živeli polno življenje, da so šli tja, kamor sta jih vodila srce in duša.

Klicu (gora, morja, neba, rek …) se preprosto ne moreš upreti in vse, kar ti preostane, če seveda želiš sebi dobro, da temu klicu slediš. Vsakič ko temu ne sledimo in si postavljamo »izgovore«, zanikamo del sebe, del svoje duše in del svoje biti. Življenje, ki ga živimo se ne bo merilo po tem koliko smo zaslužili denarja, koliko smo dobili diplom in različnih certifikatov, temveč po tem koliko smo si v življenju dovolili izkusiti, ustvarjati in slediti svojemu srcu.

Zato, dragi bralec in draga bralka bloga, odloči se tudi ti, da boš od tega trenutka živel-a bolj polno življenje, da si boš več upal-a, da boš sledil-a svojemu notranjemu vodstvu in vzgibu, da se ne boš nikoli več pomanjševal-a ter se začel-a zavedati svoje veličine. Vsak od nas je na svoj način unikaten, drugačen, samosvoj in ima poslanstvo, ki ga nima nihče drug.

Ko govorimo o svojih življenjih – ni pomembno kako dolgo smo živeli, precej bolj pomembno je to ali smo živeli v skladu svojimi notranjimi vzgibi, ali smo si dovolili prisluhniti, ali smo negovali svojega notranjega otroka, ali smo delovali iz srca ter ali smo si dovolili biti edinstveni v vseh pogledih. Razmisli o tem, kar si prebral-a in naredi spremembo v svojem življenju, v smer, ki jo ti sam-a čutiš. Ne glede na to, katero pot boš izbral-a, mojo podporo imaš!