Preprosta vaja za možgane in izstop iz rutine

Vsak dan se v službo ali iz službe voziš po isti poti. Pot je zate že kar nekako postala rutina, vsak ovinek poznaš, vsako luknjo na cesti in vsak prometni znak. Točno veš kje lahko pospešiš in kje je nujno, da zmanjšaš hitrost.

Tako kot se leta in leta voziš v službo po eni in isti poti, tako imaš že leta in leta ene in iste navade … Ješ na določen način, zobe si umivaš na določen način in tuširaš se po točno določenem postopku. Skratka, vsakodnevna opravila opravljaš kot avtomatski pilot.

Naši možgani se razvijajo toliko časa, dokler mi počnemo stvari na malo drugačen način. Nove nevronske povezave se vzpostavijo, ko se učiš novih gibov, novih pesmi in ko raziskuješ svojo okolico kot majhen otrok.

V torek sem po spletu okoliščin odločil za en poskus. Iz BTC-ja nisem šel v Šiško, kot grem običajno po obvoznici, niti nisem šel skozi center Ljubljane, temveč po čisto drugi poti. Res je, da sem porabil kakšno minuto več, a moram povedati, da je bilo izjemno zanimivo.

Kako so tvoji možgani in tvoje oči »na preži« ko se pelješ po cesti, ki je ne poznaš dobro. In ne samo. Ko ne veš kam zaviti se prepustiš svoji intuiciji saj veš, da te bo vsaka pot nekam pripeljala.

Podobno je v življenju – narediš kakšen ovinek, preskočiš kakšno luknjo in potem prideš na cilj. Ni ravnih poti, so vijuge, krogi, elipse, cik-caki … a vsaka pot te nekam pripelje. Ena sama odločitev, da boš šel tja in tja ali pristopil k tej in tej osebi, lahko spremeni tvoje življenje in njegov potek.

Upaj si, stopi iz rutine, pojdi po neuhojeni poti, zaupaj intuiciji, prepusti se trenutku in prepričan sem, da boš na tej poti življenja odkril-a marsikatere čudovite darove in presenečenja.