afriski-boben-zdravilna-moc

Z afriškim bobnom (djembo) sem se prvič srečal leta 2007. Njegovi zvoki, ritem in vibracija so me takoj prevzeli in dobro leto dni kasneje sem si ta boben tudi sam nabavil ter se začel učiti igrati nanj.

Ko igram na boben, takrat se zdi, da se čas ustavi in da sva jaz in ritem eno.

Včasih igram afriške ritme, spet drugič pa improviziram in se v celoti prepustim energiji, ki steče skozi mene. Prejšnji teden, v petek 10. maja 2019 sem na 1. rojstnem dnevu plesnega studia Dancing Buddha po več kot dveh letih (vadil sem samo dva dni – en dan pred nastopom in na dan nastopa) ponovno zaigral pred občinstvom. Odzivi poslušalcev so bili izjemno pozitivni, celoten nastop pa si lahko pogledaš na spodnjem posnetku.

Ko igraš na afriški boben ima to več zdravilnih učinkov. Kot prvo izvajaš sam na sebi refleksoterapijo, saj z rokami udarjaš po bobnu in stimuliraš refleksne cone. Nadalje te vibracije, ki se ustvarijo ob igranju, vplivajo na tvoja čustvena in umska stanja, te prizemljijo in tudi prečistijo čakre.

Bobnanje je poznano kot eno izmed najstarejših načinov zdravljenja. Ta povezava telesa z ritmom se je izvajala v vseh starodavnih kulturah. Tako kot vilice za uglaševanje povzročijo vibracijo godal na določeni frekvenci, tako ritmični udarci na boben uglašujejo telo. Bobni so znani po tem, da okrepijo imunski sistem in prinašajo olajšanje otrokom z avtizmom.

Igranje na afriški boben ni samo igranje, temveč je še nekaj več, je samozdravljenje telesa, uma in duha ter način, da dvignemo svojo vibracijo na višje nivoje zavesti.

Zavedati se je potrebno, da vsak ritem ni dober in da nekateri lahko povzročijo težave, saj lahko premočno stimulirajo notranji utrip. Na ta način normalen srčni utrip dobesedno posilijo v ritem, ki je nasproten od zdravega telesnega utripa.

Zasledil sem, da je takšen ritem anapest, ki so ga uporabljali Rolling Stonesi pri nekaterih svojih zgodnjih komadih, dandanes pa ga uporabljajo nekatere punk in heavy metal rokovske skupine.

Srčni utrip ponavadi sledi vzorcu »Ta-ta Ta-ta Ta-ta«, medtem ko anapestovski ritem vzpostavi srčni utrip »ta-ta-Ta ta-ta-Ta«, ki je ravno nasproten običajnemu ritmu srčnega utripa, kar lahko prizadene notranje telesne funkcije.

V knjigi Kako zdravimo z zvokom, avtorja Teda Andrewsa, sem tudi prebral, da vsak ritem, ki je močan in kateremu smo dovolj dolgo izpostavljeni, lahko v telesu ustvari stanje razdraženosti in hiperaktivnosti, ko telo z njim pride v resonanco.

Z enakomernimi, usmerjenimi ritmi lahko obnovimo telesne ritme, kadar le-ti padejo iz ravnovesja. Starodavni narodi so z bobnanjem in potrkavanjem ustvarili ritmične vzorce, ki so vzbujali določena čustva in omogočali raziskovanje notranje zavesti.

V zdravilstvu z ritmom bobna, raglje ali gonga okrepimo in stimuliramo naše temeljne, primarne energije. Ritmi, ki jih ustvarjajo tolkala aktivirajo prvo in drugo čakro, ki sta povezani z obtočili in nadledvičnimi žlezami ter našo temeljno življenjsko silo.

Ritmi stimulirajo telesne energije in bobnanje lahko izboljša krvni obtok v telesu. Ritmi lahko pospešijo ali pa upočasnijo srčni utrip in vse z njimi povezane organe.

Skratka, kot vidiš je pomembno kakšnim ritmom si izpostavljen saj vsaka glasba ni dobra za tvoje telo. Kot pri vsaki zadevi, je tudi pri glasbi potrebno prisluhniti svojemu telesu. So dnevi, ko ti paše izjemno energična glasba, spet drugič uživaš v bolj umirjenih ritmih.

Eden najbolj učinkovitih pristopov, kako si lahko pomagamo sami, da razbremenimo stres in znova vzpostavimo ravnovesje (v kolikor nimamo bobna, da bi nanj zaigrali) je, da čez dan brundamo in pojemo lahkotne melodije otroku, ki še vedno živi v nas.

Za zaključek navajam še misel Mela Gilla:

Kot vrsta se radi igramo z ritmom. Z njim se ukvarjamo vsako sekundo življenj, prav do konca. Ko se ritem ustavi, se ustavimo tudi mi.

In še res je – ko nimamo več ritma, v nas ni več življenja …

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj