Spomnim se dne …

Včeraj zvečer, ko sem gledal en zanimiv božični film, sem po dolgem času dobil navdih za pesem, ki si jo boš lahko v nadaljevanju prebral. Med ogledom filma me je čas ponesel leto dni nazaj in ob tem sem se spomnil, kaj vse smo počeli še pred dobrimi 365-imi dnevi in kako takrat niti pomislili nismo, da bi se izogibali sočloveka in hodili naokoli z masko.

Nekako od aprila letos smo pozabili na temelj medčloveških odnosov – biti človek človeku človek. Namesto, da bi hodili eden ob drugem z ramo ob rami, se eden drugega izogibamo, kot da bi bili kužni. Panično se hodimo »testirati«, čeprav nimamo nobenih simptomov, da ne govorim o tem, da smo drugače misleče pripravljeni dobesedno poslati na grmado.

Namesto, da bi brali knjige od Martina Kojca, rajši beremo strašljive statistike, ki nam jih posredujejo množični mediji, in se vsak dan sprašujemo »kdo bo naslednji«. Čas, ki ga namenimo množičnim ustrahovalnim medijem, bi lahko bolj produktivno izkoristili, če bi se poglobili v kakšno knjigo o zdravju ter preučili Kochove postulate in pa to, kaj na podlagi teh postulatov sploh pomeni, da je določen »virus« izoliran.

Spremljamo medijske laži in zavajanja, namesto, da bi zaupali neskončni modrosti znotraj nas, ki ve in pozna vse odgovore. Čakamo na odrešitev »zunaj nas« v smislu nekega cepiva, za katerega sploh ne vemo, kaj je točno v njem – namesto, da bi okrepili svoj imunski sistem, se začeli gibati, bolj zdravo prehranjevati ter se naučili pravilno dihati.

Pesem, ki jo najdeš spodaj, nas v teh božično – novoletnih časih spomni na obdobje, ko smo še bolj zaupali vase, v svoje telo in imunski sistem ter nas ni bilo tako strah »strašnega virusa«.

Človek, sedaj je pravi čas, da se obrneš vase in končno spoznaš, da je moč v tebi. 🙂

V kolikor bo pesem tudi tebi všeč in te bo navdihnila, si jo lahko natisneš tako, da pod pesmijo klikneš na rdeč gumb in si jo v obliki .pdf dokumenta preneseš na svoj računalnik.

Robert Goreta: SPOMNIM SE DNE …

Spomnim se dne,
ko smo bili še ljudje,
ko smo znali se objeti,
v svojem srcu zaživeti.

Se radostno veseliti,
se eden drugega dotakniti,
se brez strahu poljubiti,
toplino objema začutiti.

Spomnim se dne,
ko smo znali se smejati,
ob glasbi veselo zaplesati,
in se globoko v oči zazreti.

Brez strahu, brez distance,
veselili smo se nove romance,
eden ob drugem, z ramo ob rami,
z roko v roki, vsi so bili z nami.

Spomnim se dne,
ko smo bili še ljudje,
ko smo znali se objeti,
v svojem srcu zaživeti.