Kako najti notranje zadovoljstvo?

Ko sem se pred časom sprehajal po nekem našem velikem trgovskem centru, sem si z zanimanjem ogledoval izložbe in trgovine, njihove cene in ponudbo. Kamorkoli sem se obrnil, povsod je bil kakšen napis: »AKCIJA!«, »RAZPRODAJA!«, »UGODNO!«. En napis tu, drugi tam in trgovski center je na koncu izpadel kot ena sama velika razprodaja.

In ljudje, če se boste odločili ukvarjati s svojim poslom, potem vam vsekakor priporočam, da si odprete trgovino. Sedaj ima že praktično vsak malo večji kraj v Sloveniji svoj »Super« ali »Hiper«, pa seveda ne smemo pozabiti še na »Mega« ali »Giga« itd. Pravi raj, kajne? In kaj nas šele čaka, ko se bomo s 1. majem pridružili EU?!

Trg se bo sprostil in trgovin bo še veliko več, ponudba še bolj pisana, da o številnih razprodajah ne govorim. Če malo šaljivo »povzamem« Shakespeara: »Ves svet je trgovina in v njem moški in ženske le nakupovalci. Prihajajo in zopet odhajajo.« Malo ironično, malo hecno, toda še kako zelo resnično.

Če nismo oblečeni po zadnji modi, če nimamo pravega ličila in pravega avtomobila, nismo »IN«, in če ne bomo uporabljali čudežne ustne vodice, potem nas nasprotni spol ne bo imel rad in bomo ostali večno sami. Zato narod – navali na trgovine, kupimo si nove dobrine, preden nas minejo skomine. Res se tole zelo lepo rima, kajne? A ob vsem tem nakupovanju in hitrem tempu življenja smo povsem pozabili nase, da bi kaj investirali v svoj nevidni del, svojo dušo in razvoj svojih izjemnih potencialov.

Če prodajniki priznajo ali ne, gre tudi pri prodaji bolj ali manj za manipulacijo, čeprav v pozitivnem smislu – ljudi želimo motivirati za nakup. Toda naša draga Janez in Marija, ki sta kupila nov avto, si omislila novo obleko po zadnji modi in se seveda postrigla po zapovedanih modnih trendih, še vedno ne vesta, kako naj se imata rada, kako naj se ljubita, komunicirata med seboj ter kako naj se sprejmeta in uživata v vsakem trenutku življenja.

Seveda, za »duhovne« stvari ni denarja. Včasih se sprašujem, kako to, da z največjim veseljem plačamo 200 € ali še več za čevlje, na katerih piše Hugo Boss, obenem pa ob ponudbi duhovnega ali motivacijskega seminarja v podobnem znesku le zamahnemo z roko, češ, tega mi ne potrebujemo.

Razpredajmo naprej … S tem, ko hodimo po trgovinah in si kupujemo »nepotrebne« izdelke, v bistvu zapolnjujemo praznino znotraj nas. A to nam je težko priznati; izgledati moramo tako, kot se šika, in zraven imeti še malo rezerve, saj veste – za hude čase. Nikoli se ne ve, kaj nas čaka, zato si ne kupimo le ene jopice, temveč dve, pa tudi en par čevljev je premalo, zato si kupimo dva para.

Razume se, da en par čevljev nosimo, medtem ko se drugi praši v omari. Feng shui svetovalci pa v jok, ko se utapljamo v odvečni krami. Vendar imajo slednji še kako prav – saj se nered v naših hišah odraža zgolj kot zunanja manifestacija nereda znotraj nas. Zato … bo duhovni in osebni razvoj že počakal. Aja … razumevanje in ljubezen? Le kdo ju potrebuje, glavno, da imamo nov avto in suknjič po zadnji modi! Da se lahko pokažemo, da smo res »klasa«.

Pa nam to pomaga? Zvečer gremo spat z občutkom žalosti in nelagodja v srcu kljub vsem dobrinam, ki nas obdajajo. Nekdo je nekoč zelo lepo dejal, da seks lahko kupimo, a ne ljubezni. Seveda bodo nekateri oporekali, da je tudi ljubezen mogoče kupiti. Vendar v trenutku, ko začnemo »kupovati« ljubezen, to ni več ljubezen, ampak prej koristoljubje.

Še enkrat se malo ustavimo pri razprodajah in manipulaciji. V ZDA uporabljajo različni motivacijski predavatelji prijeme, kot je »samo danes 50 % popusta pri seminarju, če se prijavite v naslednjih 24 urah«, in potem se na ves glas hvalijo, kako s tem želijo »pomagati« drugim.

Toda nič ne povedo o občutkih tistih, ki so se prijavili prej in plačali polno ceno. Ali bi se vi tudi počutili OK na njihovem mestu? Prav gotovo ne – spet bi se tolkli po glavi – celo seminarja si nisem sposoben privoščiti v pravem trenutku (beri: po ugodni ceni). In razmišljanje, ki se plete v možgančkih tega človeka, je sledeče: »Sem nesposoben. Nikoli si ne izberem pravega trenutka. Vedno mi tik pred nosom odpelje vlak.«

Zato sam pri svojih seminarjih ne uporabljam omenjenih »enodnevnih« pristopov, saj želim, da vsi udeleženci seminarjev odidejo domov zadovoljni in navdušeni, z občutkom, da so več dobili, kot so plačali. In še en razlog je, da pri meni ne boste našli velikih razprodaj – cenim namreč svoje delo, ki ima svojo vrednost.

Le zakaj bi moral delati razprodajo seminarja? Bi imel kaj več od tega? Morda bi res padla kakšna prijava več, toda tisti, ki so se prijavili prej, bi izviseli z dolgim nosom in občutkom prikrajšanosti. Vendar omenjen občutek ni v skladu z Znanstvenim pristopu k pridobivanju bogastva, zato ga že kar nekaj časa v svoji poslovni praksi ne prakticiram.

Vprašanje za vas! Ste si ta teden kaj privoščili odlično kavo ali naravni pomarančni sok? Ste šli v kino ali v restavracijo? Ali se prebrali kakšno knjigo, ki bi vas napolnila s pozitivno energijo? Če je niste, zakaj je temu tako? Ste se kaj razvajali, npr. z masažo ali toplo kopeljo? Če se niste, zakaj se niste? Je bil razlog denar ali … ste spet postavili druge na prvo mesto? Veste, vsa dejanja, ki sem jih pravkar naštel in jih (ne) storimo zase, povedo, koliko se imamo radi in kako se sprejemamo.

Takrat, ko se sami odločimo za spremembe in sebe postavimo na prvo mesto, začnemo svojo pot osebne in duhovne rasti. Od-ločitev od starega načina življenja in razmišljanja se lahko zgodi v trenutku, toda šele takrat, ko smo na to mi sami pripravljeni. Želite imeti čustveno, duhovno in umsko izpopolnjeno življenje? Je vaš odgovor DA? Super! Kako lahko to storite?

Preprosto, nikar več ne zapostavljajte samega sebe. Postavite sebe na pravo mesto. Že sedaj! V tem trenutku, ravno take, kot ste. Ne čakajte na jutri! Le kdo vas bo postavil na prvo mesto, če ne vi sami? Vesolje, Bog, prasnov, univerzum, Polje – kakorkoli že hočete imenovati tisto »nekaj« – ljubi in pomaga ljudem, ki si upajo živeti za svoje telo, um in duha ter si upajo biti to, kar so.

Naše življenje je izražanje naše duše, naših najglobljih občutij. Davno potem, ko bo odmrla naša snovna oblika, bo duša z vsemi svojimi spoznanji še vedno živa, medtem ko bo naš tako cenjeni BMW ali mercedes (šteto od danes naprej) že čez 20 ali 30 let neuporabno železo. Se imamo moč odločiti zase? Vsak bralec naj si na to vprašanje odgovori sam pri sebi, saj vse odgovore poznamo v globini naše biti.