Zgodba o učiteljih s srcem
Danes se je zaključilo šolsko leto in učenci se bodo tako za dobra dva meseca oddahnili od kontrolk in ostalih preverjanj znanja, učitelji pa bodo napolnili baterije za nove jesenske učiteljske izzive.
Ob tem mi je ušel spomin na moja osnovnošolska in srednješolska leta in kako sem na vsaki stopnji šolanja imel enega »angela« med učitelji, ki mi je bil v navdih, pomoč in oporo.
V drugem razredu osnovne šole sem bil prvič odličen. Razlog? Morda ravno zato, ker sem imel takrat učiteljico, ki je jasno in razumljivo razlagala snov, bila prijazna, spodbujala učence in se vedno trudila dati najboljše, kar lahko.
Ko sem iz nižje stopnje OŠ prešel na višjo, tudi tam je bil en »učiteljski angel« – profesor športne vzgoje. Omenjeni profesor me je vedno spodbujal, me bodril, se z menoj veselil vsakega mojega športnega dosežka. Še sedaj se spomnim, kako je bil vesel, ko sem zabil svoj prvi gol na rokometni tekmi. 🙂
V srednji šoli je bila oseba, ki mi je najbolj stala ob strani moja razredničarka. Ko drugi učitelji niso verjeli vame in so kljub uspešno opravljenem sprejemnem izpitu izražali dvome, če sem sposoben dokončati srednjo šolo, se je ona, kar sem izvedel leta kasneje, pri učiteljskem zboru postavila zame in dejala: »Dajmo fantu priložnost!«
Srednjo šolo sem uspešno zaključil in pred menoj je bil nov izziv – fakulteta. Najbolj me je navdušil profesor, ki je imel predmet o upravljanju s človeškimi viri. Snov je razlagal s takšno strastjo in navdušenjem, da sem bil na njegovih predavanjih vedno prisoten. Ni naključje, da sem ga izbral za mentorja pri moji diplomski nalogi in tudi pri tem sva se odlično ujela.
Vsi zgoraj omenjeni učitelji in učiteljice so, če lahko tako rečem, učitelji s srcem. Ljudje, ki so predani svojemu delu, poslanstvu in se zavedajo pomembnosti svojega pristopa, saj vedo kako lahko s svojimi besedami in dejanji vplivajo na učence.
Če ne bi bilo zgoraj omenjenih učiteljev in učiteljic, ne vem če bi uspel priti do diplome na fakulteti. Vsak od njih je bil kamenček v mozaiku uspeha ter oporna točka oz. svetilnik v času preizkušenj in dvomov. Vsakemu od njih sem iz srca hvaležen, da so (za razliko od nekaterih drugih učiteljev) znali in uspeli videti potencial v meni.
Naj bo ta moj kratek zapis na blogu moj poklon vsem učiteljicam in učiteljem, ki delajo s srcem in spodbujajo svoje učence in učenke ter v njih vidijo tisto najboljše in najlepše. 🙂