Zakaj se odzoveš tako kot se?

Si se že kdaj vprašal-a, zakaj se v življenju kljub vsem obiskanim seminarjem, delavnicam in kupom prebranih knjig s področja osebne in duhovne rasti v določenih situacijah še vedno odzoveš tako kot se? Zakaj se ne odzoveš drugače? Se pravi, bolj iz srca, bolj iz sebe, bolj pogumno, bolj samozavestno, bolj pristno, bolj iskreno, bolj _______________ (sam-a še dopiši).

Moje raziskovanje psihologije človeka in njegovih miselnih vzorcev poteka že od leta 1990, ko mi je kot 16-letnemu fantu v knjižnici prišla pod roke prva knjiga s področja osebnostne rasti. Še vedno se spomnim naslova: Kako steći prijatelje i naklonost ljudi? Da, bila je v hrvaščini, saj je v slovenskem prevodu niso imeli.

Od takrat dalje je sledilo na stotine knjig s tega področja in moje iskanje informacij o našem življenju, kako do več uspeha, radosti, samozavesti, ljubezni, denarja … se je nadaljevalo skozi mnoga leta. Marsikaj sem se naučil novega, prepoznal marsikateri miselni vzorec in prepričanje, ga spremeni in preoblikoval. Za vse svoje izkušnje sem hvaležen, saj sem skoznje neprestano rasel in se osebnostno razvijal.

A vendar … kljub vsemu naučenemu in prebranemu se mi je zdelo, da še vedno manjka neki »missing link«, neko ključno dejstvo, manjkajoči košček, informacija, podatek v smislu kako preseči svoja omejujoča prepričanja. Nobena tehnika osebnostne rasti me ni v popolnosti prepričala v smislu TO JE TO, to ti lahko 100% pomaga v življenju, in če boš to in to počel, potem lahko narediš kvantni preskok naprej, se osvobodiš in zaživiš po svojih srčnih vzgibih.

Tako kot ti, draga bralka in bralec članka, sem tudi jaz naredil korak proti svojim srčnim željam, a še vedno se mi je zdelo, kot da me nekaj »bremza«, kot da se vozim v svojem avtu življenja, a imam eno nogo na plinu, drugo pa na ročni zavori. Seveda se avto ne premika, kot bi se lahko, in stalno voziš v prvi ali drugi prestavi, namesto, da bi peljal v četrti ali peti.

In se sprašuješ, kaj je narobe s teboj. Kje ga lomiš, kljub vsemu vloženemu trudu, energiji in času?

Bolj ko sem preučeval področje osebnostne rasti, bolj mi je postajalo jasno, da zavestno ne moremo rešiti podzavestnih problemov, ki izvirajo iz našega celičnega spomina. Namreč, dokler ne »delamo« na svojem celičnem spominu in podzavesti, toliko časa se ubadamo s »simptomi«, namesto da bi direktno prišli k samemu vzroku.

Ko na energijski oz. kvantni ravni odstranimo vzrok, potem se stvari avtomatično same od sebe uredijo. In pri tem ni važno, o katerem življenjskem področju govorimo:

• ljubezen do sebe
• partnerstvo
• zaposlitev
• zdravje
• spolnost
• medosebni odnosi
• komunikacija
• javno nastopanje

Na kateremkoli od naštetih področij (in še kup drugih bi lahko dodal zraven) smo vsak od nas v bistvu »zrcalna slika« svojih staršev, dedkov, babic, tet, stricev, pradedkov, prababic … Skratka, časovno gledano gremo lahko celo 100, 300 ali 500 let nazaj. Vsakdo od nas lahko opazi, da se v vseh situacijah v bistvu odzove zelo podobno kot sta se odzivala naša starša, čeprav se zavestno trudimo, da bi se drugače odzvali. A ne gre! In zakaj ne? Ker je energijski zapis, koda oz. celični spomin tisti del nas, ki odloča o našem odzivu. Ta energijski zapis je potrebno spremeniti z nasprotno frekvenco in ga izničiti, ali, z drugimi besedami, pozdraviti.

Po vsem tem, kar vem, preprosto ne morem več voditi svojih izobraževanj, kot sem jih do sedaj. Tako sem se odločil, da bomo po novem na vseh mojih izobraževanjih delali tudi na tem – kako prečistiti svoje podzavestne vzorce in celične spomine, ki nas ovirajo in omejujejo v življenju. Sam sem v zadnjem času doživel pri tem »čiščenju« marsikateri »aha efekt«. Npr. … kar bi me pred mesecem dni vrglo popolnoma iz tira, je sedaj … kot da bi gledal novo sliko, kot da bi bilo vse skupaj na novo zapisano.

V kolikor želiš storiti nekaj zase, za svoje zdravstveno in čustveno počutje ter več energije, radosti, smeha in ljubezni, si prijazno vabljen-a na moja izobraževanja. Prepričan sem, da boš po kateremkoli seminarju ali predavanju, ki se ga boš udeležil-a, zaživel-a bolj svobodno, sr(e)čno in radostno!