Ustvarjanje iz srca

Le kdo se ne spomni znamenitih besed Malega Princa, ki pravi: “Gledati je potrebno s srcem. Bistvo je očem nevidno.” Če bi v svojih življenjih večkrat uspeli s srcem ugledati določene stvari, ki se nam dogajajo, bi jih videli v povsem drugačni luči. Namesto žalosti in obupa bi nas prevzeli radost in sreča, kajti izkušnje, ki jih doživljamo, nas popeljejo naprej po poti ustvarjanja in življenja.

Prav vsi smo ustvarjalci! Nekateri ustvarjamo iz ljubezni, drugi iz strahu, tretji iz obupa, četrti iz svojih misli, peti pa iz svojega srca. Za hip se ustavimo in pomislimo – takrat, ko smo bili najbolj ustvarjalni in uspešni, smo ustvarjali iz ljubezni, iz srca. Sploh nismo razmišljali, koliko denarja bomo dobili za naš izdelek ali storitev, temveč smo preprosto sledili svojemu srcu, svojemu hrepenenju in svojim željam.

Knjiga, ki je napisana s srcem, ima drugačno energijo, enako je tudi s pesmijo, romanom ali glasbo. Tudi slika je najlepša takrat, ko jo rišemo v energiji srca, sprejemanja in ljubezni. Le kakšno bi bilo naše delo, če bi ga resnično opravljali s srcem? Če bi nas že navsezgodaj po telesu preplavili mravljinci, ker bi vedeli, da bomo tisti dan ustvarili nekaj izjemnega.

Kako pa se ponavadi obnašamo, ko je treba iti na delo oz. v službo? V mnogih primerih gremo v službo z odporom in komaj čakamo, da oddelamo svojo “osemurno tlako” ter si po napornem delovnem tednu privoščimo počitek čez vikend. A to je le ena plat zgodbe, saj tudi delodajalci niso povsem nedolžni in brez krivde pri našem slabem počutju. Vse prevečkrat nas nadrejeni dobesedno “ubijajo” z nemogočimi roki izdelave projektov, tako da delamo kot konji do poznega večera. Posledica je, da pridemo domov čustveno razrvani in skoraj “pregoreli”.

In da ne boste mislili, da so te zgodbe za lase privlečene! Resnične so, saj mi je že marsikateri prijatelj (ali prijateljica) potožil, da v službi preveč zahtevajo od njega, da je delo preveč tempirano in stresno. V sodobnih podjetjih vodstveno osebje gleda le še na to, kako bi iz svojih podrejenih izčrpalo zadnje atome moči. Potem pa se čudijo, zakaj sledijo bolniške in zaposleni, ki ne zdržijo ubijalskega tempa, zapuščajo njihovo podjetje.

Položaj bi bil rešljiv dobesedno čez noč, če bi vsi v podjetju – od fizičnih delavcev pa vse do vodilnih kadrov – razmišljali in delovali v smeri spodbujanja, iskrenosti, sprejemanja, ljubezni in srca. Vendar pa za ljubezen in srce v marsikaterem podjetju na žalost ni prostora, zato se takšnim idejam prenove posmehujejo in jih imajo za “odbite”.

Svet, v katerem bi vsakdo deloval in ustvarjal iz svojega svetega prostora v srcu, ne bi potreboval kaznilnic, zakonov in drugih oblik represije. Toda le kako naj bo drugače, če pa je celotna zahodna civilizacija naravnana pretežno materialno in je že zdavnaj pozabila na svoje duhovne in srčne temelje, da ne govorimo o vrednotah? V šolah je vse več nasilja, mamil, pa tudi število otrok z “učnimi težavami” vedno bolj narašča. Seveda, saj starši delujejo iz strahu in neljubezni, svoj strah in nesprejemanje samih sebe pa prenašajo na otroke. Kolo življenja se potem odvrti tako, kot se.

Duhovne resnice starodavnih ljudstev imamo mnogokrat za bedaste. Glavni Bog v naših življenjih je tisti, ki ima na zadnji strani narisan grb, na sprednji pa cifro. Vendar se na srečo stvari razvijajo na bolje in število duhovno prosvetljenih ljudi, ki ustvarjajo iz srca, se povečuje. Dandanes tako opažamo trend novih podjetnikov, ki delujejo z ljudmi, za ljudi in imajo ob sebi ustvarjalno ekipo, ki deluje iz srca.

Članek je namenjen temu, da prebudi čim več ljudi, da bi začeli delovati iz energije srca v dobro drugih ljudi, v dobro sveta, kajti če delujemo tako, potem delujemo v prvi vrsti tudi zase.