Knjiga Sprememb, bolj poznana kot I-Ching, nas seznanja s starodavno resnico: »Edina stalnica v tvojem življenju je sprememba.« Toda, čeprav so spremembe stalnica v našem življenju, se ravno sprememb najbolj bojimo in strah nas je narediti odločilni korak.
Globoko v sebi vemo, da bi se morali premakniti naprej, vseeno pa še kar nekaj »mencamo« in odlašamo s tistim, kar je prej ali slej neizbežno – s spremembo. Vem, da včasih sprememba ni enostavna, da je potreben ne samo pogum, temveč tudi odločnost, da to spremembo izpeljemo do konca.
Ali se ti je že kdaj zgodilo, da si se v hipu odločil za spremembo? Že mesece ali celo leta si s tem odlašal, a potem si se nekega dne zbudil in si dejal: »Storil bom to!« In spremembo si izvedel lahkotno, odločno in pogumno. Brez izgovorov in brez obotavljanja ter brez razmišljanja, kaj bodo rekli »drugi« o tem tvojem koraku.
Tudi meni se je že zgodilo, da sem vedel, da je potrebna sprememba na določenem področju, da mi vedno, ko pomislim na to zadevo, namesto da bi se mi dvignila energija, začne energija upadati. Torej pri le-tej situaciji ni bilo več prisotne radosti in navdušenja. Ko se to zgodi je potrebno nekaj spremeniti.
In potem sem se v le nekaj dneh odločil za spremembo, ker je to že kar nekaj časa »tlelo« v meni, in ogenjček, da je to potrebno storiti, je postajal vedno večji in večji, dokler se preprosto to ni udejanjilo kot moja dokončna odločitev. Čeprav se sprva zdi, kot da sem se »odločil čez noč«, je vse skupaj dejansko bil proces.
Temu procesu jaz osebno pravim »ključni trenutek«, ali z drugim besedami »trenutek odločitve«, ko si na razpotju in ko imaš dve možnosti – ali DA, ali NE. Kljub temu, da imamo okoli sebe ljudi, ki nas na naši poti življenja podpirajo in so nam v pomoč, je vseeno od vsakega posameznika odvisno, kaj bo v tem »ključnem trenutku« storil. Ali bo stagniral še naprej, ali pa bo prosperiral in končno naredil tisto, kar že dolgo časa čuti znotraj sebe.
Pred leti sem sem udeležil zanimivega seminarja z več predavatelji. Zraven mene je sedela neka gospa, in predavatelj je takrat govoril o partnerskih odnosih, komunikaciji, dotikih, objemih … kako moški in ženske med seboj komuniciramo, se spoznavamo in tudi živimo. Ko je predavatelj s svojo asistentko nazorno vse to prikazal, je gospa planila v jok. Nekako vedel sem, za kaj gre, ne da bi mi povedala. Bila je v neizpolnjujoči partnerski zvezi oz., po prstanu sodeč, poročena.
Vse tisto, kar je bilo znotraj nje nekako potlačeno, zanikano, vsa čustva, žalost, jeza … je v tistih nekaj minutah praktičnega prikaza priplavalo na plano. Ne vem, kako se je potem zgodba te gospe razvijala naprej, ali je našla voljo, moč in pogum za spremembo. Vem pa nekaj – edino ona sama je tista, ki je oz. bo sprejela odločitev, kako naprej. Sprememba po vseh teh letih zakona vsekakor ni lahka, je pa nujno potrebna.
Sam sem se udeležil mnogih izobraževanj na temo osebnostne in duhovne rasti ter prebral ogromno knjig, toda tisto, kar mi je še vedno pomagalo, je bil notranji občutek oz. glas, ki mi je govoril: »Robert, dost’ je, čas je, da greš naprej.« Včasih sem mu prisluhnil, spet drugič ne, a sčasoma sem ugotovil, da mi je bil ta notranji občutek vedno vodnik, kaj je potrebno v določeni situaciji storiti.
Nasvet za tebe, bralca bloga, je preprost: Poslušaj svoje notranje občutke, to, kar ti govori tvoj trebuh in kamor te vleče srce. Čeprav se bo to, kar bo »ven prišlo«, morda marsikomu zdelo skregano z logiko in razumom, vendar je ta korak nujno potreben, da postaneš bolj radosten, ljubljen, srečen in vesel.
Če morda še nimaš poguma za to nujno potrebno spremembo – jaz sem tukaj, in če sam misliš, da ne zmoreš, potem ti jaz pravim, da zmoreš, da imaš dovolj poguma, da storiš to, kar si že dolgo želiš.
Naj te spremembe pripeljejo do sreče in izpolnjenih srčnih želja!
