Vsak piše svojo zgodbo življenja

Slikar vzame popolnoma prazno belo platno in nanj nariše svojo ustvarjalno umetnijo (sliko, akvarel …). Pesnik in pisatelj vzameta bel list papirja in nanj napišeta svojo pesem ali roman. Filmski režiser ima naprej zgolj prazen kolut filma, ki ga potem posname z vrsto čudovitih podob in vsi smo navdušeni nad njegovo izraznostjo.

Skladatelj tudi začne ustvarjati iz nič, saj ima pred seboj le prazen notni papir, na katerega bo zabeležil niz kombinacij različnih not. Postavljavec spletne strani ima ravno tako prazen računalniški zaslon, na katerega po svojem navdihu ustvari spletno stran.

Kot vidimo, smo vsi ljudje na nek način ustvarjalci in ustvarjamo svojo resničnost, svoje življenje, svoje sanje, svoje upe, vizijo in cilje. Življenje je eno samo ustvarjanje nečesa novega, še neodkritega, neznanega in boljšega. Vsak umetnik teži k temu, da bi bilo njegovo naslednje ustvarjalno delo (slika, pesem, film, roman, fotografija …) boljše, še lepše, še bolj izrazito, še bolj ustvarjalno, skratka – popolno.

Tako nekako se potem ljudje, ki smo tudi ustvarjalci svojih življenj, pehamo za boljšim življenjem, višjim standardom, za boljšim partnerjem, za več denarja in več ljubezni, za več pozornosti, za več … Več, več, več in več. Geslo v športu tudi stremi k temu: Hitreje, višje, močneje!

Neprenehoma nam družba govori, kaj vse je potrebno izboljšati, spremeniti. Da moramo nositi to in to obleko, da bomo »in«, ter uporabljati ličilo znamke X in parfum znamke Y, da bomo sprejeti, ljubljeni in srečni. S tem prepustimo ustvarjanje svoje zgodbe življenja drugim ljudem, da imajo moč nad nami, da nas prevladajo in da z nami manipulirajo.

Ustavimo se za trenutek. Zaprimo oči in prisluhnimo sebi, svojim občutkom, besedam, slikam …, ki se nam porajajo v mislih. Kaj vidimo? Kaj občutimo? Kaj slišimo? Pozorno prisluhnimo vsem sporočilom, ki jih bomo v takšni tišini dobili, kajti v njih se skriva resnica o nas samih. Ko smo se rodili, je bilo naše življenje zgolj prazen list papirja, potem pa so naši najbližji začeli pisati po njem. Pridružili so se jim učitelji in prijatelji ter na koncu še družba. Vsi so pisali po naši zgodbi življenja, a obenem smo pozabili, kdo smo mi sami.

Iztrgajmo drugim ljudem svoj list papirja, na katerem je popisano naše življenje. Spremenimo tisto, kar nam na tem listu ni všeč, preslikajmo, strgajmo, izrežimo stavke, ki nam ne vzbujajo veselja, ljubezni, sreče. Napišimo, narišimo, uglasbimo, poustvarimo svojo novo zgodbo življenja, v kateri bomo sami svoj ustvarjalec.

Prazen list papirja, ki smo ga »dobili« ob rojstvu in ki se imenuje naše življenje, je zgolj naš. Čas za spremembe v mislih, dejanjih in besedah je zdaj! Prazen list papirja, ki smo ga dobili ob rojstvu, je bil popoln, tako kot smo že mi sami popolni od svojega rojstva dalje. Zavedajmo se svoje popolnosti, zavedajmo se svojega življenja in darov, ki smo jih prinesli na ta svet. In kot smo rekli že na začetku – vsak piše svojo zgodbo življenja!