S prodajo je lahko križ …

Že kar nekaj let tržim knjige preko spletne trgovine E-knjigarna.si. V tej spletni trgovini ne boš našel-a vseh 999 knjig s področja osebne in duhovne rasti, temveč le izbrane knjige, ki sem jih sam prebral in so tudi mene navdušile.

V vseh teh letih poslovanja sem se srečal z različnimi »založniškimi« cvetkami. Tako sem pred leti moral odstraniti iz e-knjigarne knjigo, ki se je »preveč dobro prodaja«. Da, prav si prebral-a, tudi to se lahko zgodi, da založniku ni všeč, če se proda preveč knjig.

In tako se včasih samo čudim nekaterim slovenskim založnikom knjig. Če je premajhna prodaja je križ, če je »normalna« prodaja je spet križ, če je morda prevelika prodaja pa je sploh oh in ah problem.

Pred dnevi sem spet moral na željo založnika »odstraniti« eno knjigo iz ponudbe. Knjiga je bila kar precej ogledana, tudi prodaja solidna in marsikateri slovenski (samo)založnik bi »ubijal«, da bi dobil toliko naročil vsak mesec preko spleta.

Leta 2014 sem na to temo na mojem blogu napisal tudi članek z naslovom: Vrtiček, o moj vrtiček. Vse, kar sem napisal v njem še vedno drži. Slovenci smo in najbrž vedno bomo »vrtičkarji«. Ne glede na to kdo je predsednik vlade, v kateri uniji živimo in kako je ime naši državi – vrtičkarstvo je pri nas zakon. 😉

In še moj pogled … Meni je bilo vedno vseeno odkod je prišlo določeno naročilo za knjigo. Če sem založnik, potem denar tako ali drugače pride nazaj do mene. Knjigo lahko nekdo vidi v spletni trgovini in morda mu niso všeč stroški poštnine, zato med vikend nakupovanjem spotoma odide še v knjigarno in tam kupi knjigo.

Lahko da knjigo vidi v knjižnici, si jo prebere in si reče: Vau, ta je pa res dobra, hočem jo v svoji knjižni zbirki. In jo kupi – direktno pri založniku, v kakšni spletni trgovini ali pa osebno v knjigarni. Energija gre tako lepo naprej in zadovoljni smo vsi, ker imamo vsi nekaj od tega.

Mogoče sem malo »čuden«, ko tako razmišljam, ampak tako mislim že odkar sem izdal prvo knjigo leta 2001. Spet različni avtorji knjig s področja osebnostne rasti imajo »pomisleke« glede podarjanja knjig. Pravijo, da če knjigo podariš, da ljudje potem ne cenijo te knjige. Ne vem kako je s tem »cenjenjem«, vem pa nekaj – če sem začutil, da bi bilo dobro, da tej in tej osebi podarim knjigo sem to storil. Pika.

Vedno sem in vedno bom sledil principu dajanja in sprejemanja, ali če povem z drugimi besedami, kot je naslov moje knjige – Več daš, več imaš!

Z dajanjem in sprejemanjem je krog kreacije lepo sklenjen in pripravljen si na nove izzive na vseh področjih življenja. 🙂