Komunikacija iz ljubezni in srca
Avtor:Robert Goreta
O komunikaciji je bilo napisanih že veliko člankov in knjig, o tej tematiki najdemo tudi množico blogov, da ne govorim še o Facebooku in ostalih družabnih omrežjih. Obenem je na to temo posnetih že na tisoče in tisoče YouTube in Facebook posnetkov.
Obstaja 1001 tehnika o tem kako komunicirati (verbalno in neverbalno), kako se obnašati, kako se odzivati in kako začeti pogovor s sogovornikom. V osnovi je namen vseh teh komunikacijskih tehnik, da bi se na nek način »prikupili« sogovorniku in z njim vzpostavili stik.
Zagotovo te tehnike delujejo, toda vprašati se je treba naslednje: »Ali s tem, ko uporabljam to in to komunikacijsko tehniko, sem jaz sploh še jaz ali pa sem le »igralec«, ki se trudi, da bi drugim ugajal?« Dobro vprašanje, kajne?
Kljub vsej tej množici komunikacijskih tehnik pa vseeno nekaj pogrešam – iskrenost, poštenost, srčnost in odkritost. Da bi resnično v tistem trenutku sočloveku povedali to, kar čutimo, to kar želimo in to kar prihaja iz našega srca in duše.
V sodobnem poslovnem in tudi zasebnem življenju postaja »moda«, da če nečesa ne želimo storiti, da se na to sploh ne odzovemo, ker nam je težko reči drugi osebi »NE«. Rajši smo tiho, rajši ne odgovorimo na e-poštno sporočilo, na SMS ali na telefonski klic in se potuhnemo kot se potuhne miška, ko se skriva pred lačnim mačkom.
Zakaj? Ker smo pri komunikaciji kljub vse množici tehnik pozabili na nekaj, kar sploh ni tehnika, je del nas. In kaj je to? Ljubezen. Ne glede na to ali z nekom komuniciramo na poslovni, prijateljski ali ljubezenski ravni, vprašajmo se: »Ali v tem trenutku s to osebo komuniciram na ravni ljubezni in iz srca?« Če je odgovor »NE«, potem je potrebno nekaj storiti in spremeniti način odnosa, ki ga imamo do določene osebe.
Če bi vsi ljudje komunicirali na ravni ljubezni in srca in si pri vsakem pogovoru, stiku ali srečanju postavili malo prej omenjeno vprašanje, naš svet bi bil veliko bolj radosten in s precej manj nesporazumov, žalosti in ločitev. Tako malo je potrebno, a hkrati tako veliko, ker nas je strah kako se bo druga oseba odzvala in si mislila o nas, če ji rečemo »NE«.
Morda se s to osebo nočemo ali ne želimo družiti ali pa po drugi strani morda v tistem trenutku res nimamo časa, da bi sprejeli povabilo na poslovni sestanek, na zmenek, na ples ali na izlet. Razlogi »zakaj« nočemo ali ne želimo ali nimamo časa sploh niso pomembni, pomembno je to, kakšen odnos smo vzpostavili s tem, ko smo se rajši potuhnili, izginili, pozabili in nismo odgovorili na povabilo. Tišina na drugi stran je bolj zgovorna od vseh mogočih opravičil, ki jih bomo morda kasneje slišali od te osebe.
Naj si vsak bralec in vsaka bralka bloga v bodoče, pri vseh različnih oblikah poslovnih in zasebnih stikov postavi eno preprosto vprašanje:
Ali v tem trenutku s to osebo komuniciram na ravni ljubezni in iz srca?
Prepričan sem, da bi uporaba tega preprostega vprašanja povsem spremenila naše odnose z drugimi ljudmi. In za konec, za razmislek, še nekaj podobnih zapisov na to temo z mojega bloga:
