V največji krizi je skrita priložnost

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili psihično in fizično popolnoma na tleh, zaradi nekega nesrečnega dogodka oz. pripetljaja, ki se vam je zgodil? Ste se že kdaj počutili popolnoma odveč na tem svetu? Sicer niste razmišljali o samomoru, a bili ste tako zelo čustveno potrti, da za vas življenje skorajda ni imelo več smisla. Morda ste doživeli tragično smrt bližnjega sorodnika, moža, žene ali otroka, ali pa vas je partner zapustil zaradi nekoga drugega.

V takih težkih situacijah, ki se nam dogajajo v življenju, se marsikdo upravičeno sprašuje: “Bog, zakaj pa ravno jaz? Zakaj je to doletelo ravno mene? S čim sem ti to zaslužil?” ipd. Lahko bi naštel še in še podobnih vprašanj, ki si jih vsi kdaj pa kdaj postavimo, ko se nam zgodi kakšna nesreča oziroma kakšen tragičen dogodek, ki nam popolnoma spremeni življenje.

Zakaj se nam to dogaja? Bog ali drugače rečeno vesolje nas postavlja pred določene preizkušnje, ki jih pač moramo dati skozi, da bi iz njih izšli bolj zreli in da bi se iz njih kaj naučili. Gotovo v vaši bližini poznate vsaj enega človeka, ki se je srečal s kakšno težko obliko bolezni. Morda je preživel infakt, imel raka, ali pa je okreval po težki prometni nesreči. Kaj se je zgodilo s temi ljudmi?

Zadnjič sem ravno gledal na TV pogovor s odličnim smučarjem Hermanom Maierjem, ki je imel hudo prometno nesrečo. Njegovi odgovori in njegov optimizem, da bo iz dane situacije poskušal potegniti kar največ me je zelo navdušil. Od takrat naprej gledam nanj s popolnoma drugačnimi očmi. Verjamem in vem, da bo Herman nekoč spet na smučeh in da bo tudi spet zmagoval, čeprav zdravniki v to močno dvomijo.

Toda kdo pa ve vse? Tudi sam sem se že znašel v podobni situaciji, ko so mi zdravniki dejali, da ne bom nikoli več slišal, a zaradi mojih pozitivnih pričakovanj se je obrnilo popolnoma drugače … danes spet slišim kljub popolnoma drugačnim napovedim zdravnikov. Priznam, da se mi je v zadnjih dveh letih življenje popolnoma spremenilo, tako na duhovnem, kot tudi na fizičnem nivoju.

Verjamem, da vedno in prav vsak trenutek, delujejo v vesolju sile, ki me vedno pripeljejo do željenega cilja in ki me postavljajo v različne preizkušnje, zato, da bi se iz njih nekaj naučil. Življenje je naš najboljši učitelj. Lahko se marsikaj naučimo iz napak drugih, toda še vedno je najboljša a tudi najbolj trda šola – šola lastnih napak.

Lepo pravijo, da ko nam Bog nekje zaloputne vrata, nam pusti drugje okno odprto. Vprašanje je le, če mi v taki situaciji sploh še iščemo okno, saj se veliko ljudi vda že ob prvem neuspehu. Vztrajnost in pogum sta dve vrlini, ki ločita uspešne ljudi od neuspešnih. Koliko neuspešnih poskusov z žarnico je naredil Thomas Edison, koliko neuspešnih poskusov je doživel Henry Ford, ko je izdeloval “neuresničljivi motor”, toda oba sta uspela. Iz svojih napak sta se veliko naučila.

Koliko pa se vi naučite iz svojih napak? Ste se že kdaj poskusili za trenutek ustaviti in pogledati na svojo situacijo iz drugega zornega kota? Če bi to storili, bi prav kmalu doživeli “aha” efekt in ugledali rešitev svojega problema. Toda ne, ko nam nekaj ne gre, začnemo na ves glas preklinjati, se jeziti, namesto da bi se umirili in poslušali svojo intuicijo, ki bi nas veliko hitreje pripeljala do željene rešitve.

Avtor članka: Robert Goreta, objavljeno v reviji NAŠA ŽENA, januarja 2002