Tehnike manifestiranja sorodne duše
V novodobni duhovnosti je popularno, da ljudje ves čas »delajo na sebi«. Kaj to pomeni? Čistijo vse mogoče (pod)zavestne vzorce, meditirajo, afirmirajo, vizualizirajo, sestavljajo različne »visual boarde« (table vizij po slovensko), izvajajo različne »healinge« (jih ne bom poimensko naštel), spreminjajo imena in priimke (numerologija), uredijo svoje stanovanje po vseh pravilih feng šuija itd. itd.
Obenem se ljudje poslužujejo sodobnih tehnologij in preživijo ure in ure na socialnih omrežjih, njihov FB messenger je na pametnem telefonu ves čas »vklopljen«, da le ne bi zamudili česa pomembnega. Lahko povem izkušnjo iz prve roke s FB messengerjem. Nekomu sem poslal FB sporočilo in odgovor je bil praktično takojšen (prej kot v 10 min). Čez nekaj dni sem poslal dve e-poštni sporočili na uradni naslov firme. Odgovor? Nič. Nada. Null. Skratka, do sedaj ga še nisem dočakal. Kot opažam so nekateri dobesedno »zlimani« s Facebookom in Linkendinom ter ostalimi socialnimi omrežji.
Toda kljub vsem novodobnim tehnikam manifestiranja sorodne duše in različnim socialnim omrežjem opažam, da je več ljudi samskih in osamljenih, kot kdajkoli prej. Kako je to mogoče?
Čeprav smo »povezani« z 999 Facebook prijatelji in čakamo na dozo oksitocina in dopamina, ki pride z vsakim novim lajkom, po drugi strani hrepenimo in si želimo človeške bližine, pogovora in topline. Da bi se k nekomu stisnili, ga objeli in se pogovarjali. Čisto simpl zadeve, ki pa preko socialnih omrežij niso mogoče.
Tukaj je odličen članek s statističnimi podatki na to temo. Sicer velja za ZDA, vendar tudi v Sloveniji ne capljamo daleč za njimi.
Strah me je, kar bo prinesla v odnose današnja mladina, ki je non stop priključena na socialna omrežja in sploh ne zna več normalno funkcionirati brez njih. Če določena oseba ni tri, štiri ure »priključena« na Facebook, pojavi se »kriza«, ki je povsem podobna tisti, ki jo doživljajo alkoholiki, narkomani in kadilci. Priznajmo si! Zasvojeni smo s socialnimi omrežji. Žal. 🙁
Kje so naše socialne veščine? Kje je naša empatija in čut za sočloveka? Vse prevečkrat »vizualiziramo« in premalo spoznavamo nove ljudi. Bolj ko proučujem različne novodobne »tehnike manifestiranja«, bolj se mi zdi, da npr. tehnika manifestacije (_________ sam-a izpolni katera), deluje le za »guruje«, ki so napisali knjigo o tem ali izvajajo istoimenski izobraževanje.
Nekoč sem bil novodobni »vernik«, verjel sem v vse mogoče tehnike manifestiranja, a po novem sem postal »skeptik«. Ne verjamem več, dokler zadeve resnično ne preizkusim in doživim rezultatov na svoji koži. Samo po mojih izkušnjah utegne biti s temi novodobnimi tehnikami čakanje na rezultat »jebeno dolgo«.
Naredil sem eno kratko anketo in nekaj dobrih prijateljev in prijateljic sem povprašal kako so »manifestirali« svojega sedanjega partnerja. Vzorec je bil bolj majhen – le šest ljudi, a vseeno. Trije so mi sporočili, da niso uporabljali nobenih posebnih tehnik manifestacije, medtem, ko so mi trije sporočili, da so delali na sebi, čistili vzorce in si tudi na list napisali želene lastnosti partnerja.
Ne vem kakšni bi bili rezultati, če bi povprašal več ljudi, recimo 50 ali 100. Tisto, kar mene najbolj zanima pa je »učinkovitost« tehnik manifestacije v %. Se pravi, če se določenega izobraževanja manifestiranja udeleži npr. 50 ljudi in potem vseh teh 50 izvaja neko tehniko manifestacije, koliko % jih dejansko potem to tudi manifestira.
Čeprav roko na srce, včasih mi povežemo dve stvari med seboj – to, da smo zapisali svoje želje na papir s tem, da se je čez nekaj pojavila določena oseba v našem življenju. In nato rečemo – vau, to pa je zato, ker sem manifestiral, ker sem uporabil to in to tehniko.
Razmišljam dalje … Ali ni vse igra števil? Namesto, da »vizualiziramo« sorodno dušo bi bilo morda bolj pametno, da se odločimo, da vsak dan v živo spoznamo eno novo osebo in tako razširimo svoj socialni krog ljudi. Matematika je preprosta … če vsak delovni dan (vikende bom izvzel) spoznamo eno novo osebo, je to v petih delovnih dneh 5 ljudi oz. v mesecu dni približno 20 ljudi.
In zagotovo je večja verjetnost, da je med temi 20-imi ljudmi ena oseba, ki bi želela biti z nami, kot pa če s sodobnimi manifestacijsko – vizualizacijskimi tehnikami »privabljamo« pravo osebo v svoje življenje in pasivno čakamo.
Še ena moja »manifestacijska« izkušnja izpred let. Imel sem željo, da bi bilo moji punci ime Sabina … in lej, no lej, kmalu sem spoznal punco, ki je bila Sabina in sva bila par. Ko sva se razšla, je bila potem moji »wish listi« Petra, ki je seveda tudi prišla v moje življenje in sva bila skupaj. Ko se je zgodba s Petro zaključila sem si zaželel Andreje in tudi ta je prišla v moje življenje in kasneje tudi odšla. Včasih, ko sem bil še veliki »Law of Attraction« vernik, sem si rekel – Vau, Robert, to je zakon privlačnosti na delu. Wiiii! Toda, ali je res?
Sedaj razmišljam malo drugače. Res je, da sem imel želje, da bi bilo mojim puncam ime tako kot sem omenil malo prej, toda ali je bila to res »metoda manifestacije s pomočjo zakona privlačnosti« ali pa je bilo le to, da sem postal pozoren na določena imena.
Zgodilo se mi je tudi to, da je npr. ena izmed mojih punc imela avto »Toyota Yaris«. Ko sem bil s to punco v vezi sem na vseh možnih koncih in krajih videl »Yarise«, vseh modelov, vseh barv … in sem si mislil: »Matr, tale Yaris je pa res popularen avto.«
Ko sem kupoval določen model avtomobila je bila moja pozornost spet na tem »mojem« modelu in lej, no lej … koliko avtomobilov te znamke je imelo enako barvo kot jo bo imel moj. Grrr, jaz sem pa mislil, da sem izbral eno posebno in bolj »redko« barvo.
Če si moški in ko je bila tvoja žena (punca, partnerica) noseča, predvidevam, da si tudi ti začel nenadoma opažati, da je rodnost v Sloveniji kar precej zrasla. 😉 Pa to ni imelo nobene zveze z rodnostjo in zakonom privlačnosti, le tvoja pozornost se je spremenila, postal si pozoren na to in to in tega si začel več opažati v svojem življenju. »Vernik« zakona privlačnosti, seveda to pripiše njemu in ne svoji novi »pozornosti«.
Naredi naslednji poskus – Odloči se, da boš začel-a teden dni opažati določene modele ali določene barve avtomobilov ali pa določene barve metuljev (ni važno ali živih ali narisanih) in opazuj kaj se bo zgodilo. Tvoja pozornost bo na teh avtomobilih in metuljih, ki so bili že od nekdaj v tvojem življenju, vendar jim do sedaj nisi posvečal-a pozornosti. Neverjetno, kajne? 😉 To je pa res »hitra manifestacija« …
Ne glede na različne »manifestacijske vizualizacijske tehike« sorodne duše, še vedno je tako, da je treba imeti jajca ter stopiti do nekoga in začeti pogovor z njim. Seveda nas je pogosto strah zavrnitve, morda ne vemo kaj bi v določenem momentu povedali, toda brez nič ni nič in kar se mora, se pač mora. Ali ni tako? 🙂