Košarica

V košarici ni izdelkov.

Rojstnodnevne čestitke še malo drugače …

Pred dvema dnevoma sem praznoval svoj rojstni dan. 🙂 Za vsako čestitko, ki sem jo dobil, sem iz srca hvaležen, a ne morem mimo nečesa, kar me je močno presenetilo o tem koliko smo v sodobnem času dejansko ljudje sploh »povezani« med seboj.

Kakšna je torej bila moja rojstnodnevna »bilanca«, kar se tiče čestitk?

Na Facebooku imam trenutno 1367 prijateljev. Do danes sem na svojem Facebook zidu naštel 171 voščil in 95 % le-teh je bilo kratkih in standardnih »Vse najboljše«.

Preko Facebook messengerja mi je voščilo 14 ljudi. Na vsako voščilo preko Facebooka zidu sem se zahvalil, enako tudi za voščila preko Facebook messengerja, e-pošte ali SMS-ja.

Sedaj pa postanejo zadeve »matematično« izjemno zanimive …

V živo sem dobil 3 voščila, preko e-pošte 2 voščili in preko SMS-ja 6 voščil.

Kam smo prišli? 🙁

Spomnim se, da sem pred dobrimi 15-imi leti dobil večino voščil v živo, preko SMS-ja ali preko e-pošte. Prijatelj ali prijateljica je imel to zabeleženo v svojem koledarju (morda na telefonu, morda v rokovniku, morda na računalniku) in oseba ti je poslala e-poštno sporočilo, SMS ali pa te v živo obiskala.

Kako pa je danes? Statistika je zelo zgovorna, kar si lahko vidiš iz zgoraj omenjeni podatkov glede voščil. Ljudje so več ali manj na Facebooku in to ure in ure. Njihovi Facebook messengeriji so stalno on-line. Pošiljanje tistih »stickersov« je postalo dobesedno avtomatično.

Yeah, res smo »connected« bolj kot kdajkoli, a očitno smo »connected« na povsem napačen način.

Če ti je določena oseba resnično pomembna, si boš zanjo vzel čas. Ne bo ti škoda tistih 5 min, ko ji preko mobilnega telefona tipkaš voščilo, ki obsega še kaj več kot dve besedi. Dal ji boš občutek, da ti je res pomembna, da te ceni, da te spoštuje, da se zaveda, da si v njenem življenju darilo.

Tako sem včeraj sprejel eno pomembno odločitev. Ljudem, ki so mi resnično pomembni, katere resnično cenim, jih imam rad in jih spoštujem ter opazim, da je prijateljstvo obojestransko, da si eden drugem na tej poti življenja resnično pomagamo, tem ljudem bom poslal SMS, e-pošto ali pa jih v živo obiskal in jim voščil.

Kaj pa Facebook? Žal … Preko Facebooka od mene ne bo več voščil. Ljudje, katerim smo res pomembni in nas resnično cenijo, tisti nas bodo že našli kje drugje, kot pa preko Facebooka. Slednji je, kot je dobro povedal en moj dober prijatelj, popolna kontrola uma namenjena temu, da ljudi zasvaja in jih oddaljuje eden od drugega.

Že večkrat sem pisal o človekovi bližini, toplini, o tem, da ljudje za življenje, rast in pristne medosebne odnose rabimo druženje v živo in ne virtualno lajkanje. Dokler ne bo vsak človek sam pri sebi prišel do spoznanja, kateri ljudje so mu v življenju resnično pomembni, bomo vsi »viseli« na Facebooku med »virtulnimi« prijatelji, ki nas imajo tako »radi«. O objemu, dotiku, topli besedi in še čem, kar obogati naše pristne medčloveške odnose, pa nič …

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.