Moj 12 urni pohod ali Camino del Bohinj

Pred dobrima dvema mesecema sem v knjižnici »naključno« naletel na knjigo 12 URNI POHOD, ki jo je napisal Colin O’Brady. Knjiga me je navdušila, in odločil sem se, da grem tudi sam na takšen pohod. Razmišljal sem, kje in kako izvesti ta pohodniški podvig, saj je bila moja do tedaj najdaljša prehojena razdalja 12 km, in sicer na poti okoli Bohinjskega jezera.

En krog okoli Bohinjskega jezera mi vzame približno 2,5 ure, kar pomeni, da bi za 12 urni pohod moral iti 4x okoli jezera. To znese približno 10 ur, zraven pa bi imel še dobri dve uri »rezerve«. Vedel sem, da bo potrebno iti korak za korakom, kar pomeni, da bi bilo dobro, da najprej poskusim z dvema krogoma, kar sem uresničil 21. marca 2025. Takrat sem dva kroga prehodil v dobrih 5 urah in 15 minutah.

Matematika je bila preprosta – za 12 urni pohod torej potrebujem 4 kroge okoli Bohinjskega jezera. Žal pa sem v začetku aprila zbolel (prehlad) in sem bil dobrih 10 dni bolj na off oz. sem počival in nisem mogel nabirati kondicije za moj pohodniški podvig. V mesecu aprilu sem spremljal vremensko napoved in se odločil, da grem 30. aprila na svoj 12 urni pohod okoli Bohinjskega jezera.

Tako sem tega dne že ob 7.00 zjutraj bil v Stari Fužini v Bohinju in začel svoj pohod.

Prvi krog mi je vzel 2 uri in 50 minut, saj sem vedel, da ne smem vzeti prehitrega tempa, kajti 12 ur ne pomeni tako malo hoje. Drugi krog mi je tudi vzel podobno veliko časa, in sicer 3 ure.

Nato sem šel na kosilo, po kosilu pa sem nujno potreboval počitek, kajti moje noge so bile izjemno utrujene, in vedel sem da brez počitka nadaljevanje ne bo mogoče, zato sem po kosilu za dobri 2 uri počival in ležal v senci ob jezeru.

Okoli 16.00 ure sem se podal še na tretji krog okoli Bohinjskega jezera, in ga zaključil ob 19.00 uri. Sicer sem si želel prehoditi 4 kroge (48 km), vendar zaradi premalo kondicije in preveč počasne hoje to ni bilo izvedljivo, zato sem naredil 3 kroge (36 km), kar je moja nova najdaljša znamka v enem dnevu prehojenih kilometrov.

Plan je, da v mesecu maju naredim še korak dlje in obhodim 4 kroge okoli Bohinjskega jezera. Kdaj bom to izvedel, še ne vem, predvidevam, da v zadnjih dveh tednih meseca maja.

Kaj je sploh namen 12 urnega pohoda? Pri tem pohodu ne gre za to, da čim hitreje hodiš in da čim več prehodiš, temveč gre za to, da si 12 ur sam, v stiku s samim seboj, da hodiš v tišini, in da si izklopljen od družabnih omrežij. Na mojem 12 urnem pohodu sem imel telefon ves čas na letalskem načinu, uporabljal pa sem ga samo za fotografije, in da sem pogledal, koliko je ura.

Ko greš sam na tako dolg pohod, je to odličen način, kako priti do stika s samim seboj, in kako se soočaš s svojimi omejitvami, ter da preizkusiš, kaj vse zmore tvoje telo. Če bi mi pred časom kdo rekel, da bom šel na 36 km pohod, bi ga poslal na Luno, a sedaj vidim, da če je možno prehoditi 36 km, zakaj ne bi prehodil še načrtovanih 48 km, saj Tam, kjer je volja, tam je pot.

Biti za dobrih 12 ur odklopljen od družabnih omrežij in telefona (klici, SMS-ji) je v teh digitalnih časih res izziv, vendar ravno ta odklop, ko si prisoten tukaj in zdaj sam s svojimi mislimi, čustvi, strahovi, izzivi … naredi v človeku globoko osebno transformacijo.

Sam 12 urni pohod je dejansko osebna preobrazba, ker po pohodu nisi več tak, kot si bil na začetku, ko si šel, in v tebi se nekaj spremeni, nekaj je drugače, bolj se začneš zavedati svojih moči, sposobnosti, zmožnosti in potencialov. Veš da ti je uspelo, kar si še pred kratkim imel za nemogoče.

Kot rečeno, pri 12 urnem pohodu ne gre za to, koliko km boš prehodil in kakšen bo tvoj tempo, pomembno je le to, da teh 12 ur prehodiš sam, v tišini in odklopljen od zunanjih digitalnih motilcev pozornosti. Če v teh 12 urah prehodiš samo 10 ali 20 km je tudi to povsem dobro, kajti sledil si svojemu pohodniškemu tempu, ki si ga v tistem trenutno zmožen.

Začetek pohoda ob 7.00.
Zaključek pohoda ob 19.00.

Svoj pohod okoli Bohinjskega jezera sem začel v megli, in najlepši del pohoda je bil prvi krog, saj sem takrat srečal samo enega tekača (na južni strani) in en par (na severni strani), in z vsakim prehojenim kilometrom se je bolj kazalo sonce. Kakšna prispodoba! Tudi v našem življenju je včasih vse megleno, a potem se nam obzorja razjasnijo in za težkimi trenutki pridejo tudi lepi, oz. za dežjem posije sonce.

Ko sem šel v drugi krog, sem hodil že po toplem soncu, in v tem krogu se vse bolj začne stik s samim seboj, ko tvoja pot in ti kot pohodnik, postaneta eno. Ne razmišljaš več o tem, kaj vse moraš storiti, ali koga vse poklicati, temveč si v nekem vrste zenu, stanju brez misli, edino, na kar imaš usmerjen pogled, je tvoj naslednji korak. Gledaš, kam boš stopil, in ne gledaš v oddaljeno obzorje, temveč v le nekaj metrov poti pred seboj.

V tretjem krogu se mi je že precej poznala utrujenost, noge so bile bolj težke, tempo ni bil več tako hiter in silovit kot na začetku, a vseeno … v takšnih trenutkih se še bolj poglobi stik s samim seboj. Ko napoči kriza (boleče noge oz. stopala), ko začenjaš čutiti mišice, za katere sploh nisi vedel, da jih imaš, takrat si samemu sebi največji motivator, ko se vzpodbujaš za vsak naslednji korak in za vsak naslednji prehojeni kilometer. Še do tistega ovinka, še do tiste skale tam, še do tiste brunarice, še do tiste smreke, še do … korak za korakom je cilj bližje, in občutek, ko si po 12 urah na cilju, je z besedami težko opisati, to moraš doživeti.

Če se boš tudi ti odpravil-a na podoben 12 urni pohod, potem ti vsekakor priporočam, da si pred tem prebereš knjigo 12 URNI POHOD, saj so v njej podrobneje opisana navodila, kako izvesti takšen pohodniški podvig.

Moje priporočilo zate bi bilo, da si izberi traso, ki bo potekala čim bolj v naravi, in da na pohod obvezno pojdi sam. Ni potrebno, da greš nekam v hribe ter da je vzpon, lahko je taka, kot je bila v mojem primeru, se pravi bolj ravninska trasa. Zakaj na tem pohodu hodiš sam? Iz preprostega razloga, ker je 12 urni pohod namenjen tišini, stiku s samim seboj in ne govorjenju z drugimi ljudmi. Iz istega razloga imaš tudi za 12 ur svoj pametni telefon na letalskem načinu, s tem pa se izogneš digitalnim motilcem in ohraniš fokus na sebi in na svoji poti.