Košarica

V košarici ni izdelkov.

Kdor ima, se mu bo dalo

Leto 2013 se je zaključilo in vstopili smo v leto 2014. Kako ste začeli letošnje leto? Ali ste kaj spremenili pri sebi glede na leto 2013? Ali ste sebi in drugim odpustili za vse, kar se vam je zgodilo (ali pa se vam ni zgodilo) v letu 2013, in si na začetku leta 2014 na novo postavili cilje?

Veste, katera je bila moja »napaka« v zadnjih nekaj letih? To, da sem dobesedno pozabil, da se vse začne v človeku samem, v njegovih mislih, z njegovim notranjim samogovorom in s človekovo imaginacijo. Iskanje rešitev »zunaj« ni obrodilo kaj prida sadov, zato se je bilo potrebno usmeriti navznoter, pa čeprav »prisilno« (Več o tem si preberite tukaj).

Kako vidimo sebe in druge ljudi? Kaj vidimo v sebi in v drugih? Morda se v tem trenutku soočamo s takšnimi ali drugačnimi izzivi in preizkušnjami v življenju. Zavedati se je potrebno, da smo mi sami vzrok … in tudi rešitev … za nastalo situacijo. Kako? Pojdimo po vrsti …

Spodnji citat iz Svetega pisma je eden med najbolj narobe razumljenimi:

Kdor ima, se mu bo dalo in bo imel obilo;
kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.
 – Matej 13:12

Ponavadi se ga interpretira v smislu, da bogati postajajo še bolj bogati in revni še bolj revni. In potem sledi razmišljanje v smislu kako krivičen je svet, da se tistim, ki »nimajo« vzame še tisto, kar imajo. V knjigi Rhonde Byrne ČAROBNOST sem prvič zasledil, da omenjeni citat lahko razumemo povsem drugače, če dodamo eno besedo – hvaležnost.

Kdor ima hvaležnost, se mu bo dalo in bo imel obilo;
kdor pa nima hvaležnosti, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.

Na ta način postane vse skupaj bolj logično in razumljivo ter ugledamo situacijo v povsem novi luči in sestavljanka življenja, dobi še en manjkajoči košček. Vendar pa … lahko gremo še korak dlje in napišemo takole:

Kdor ima imaginacijo, se mu bo dalo in bo imel obilo;
kdor pa nima imaginacije, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.

Velja si zapomniti, da hvaležnost in imaginacija vedno hodita skupaj z roko v roki. Po prvem hermetičnem zakonu je vse misel in vesolje je misel. Iz tega sledi, da smo tudi mi misel in z imaginacijo (svojimi kreativnimi mislimi) ustvarjamo svojo resničnost. Če boste vzeli pod drobnogled svoje življenje, boste najbrž ugotovili, da ste dejansko vse najprej imeli v mislih in šele nato je to, kar je bilo v mislih, prevzelo stanje fizične pojavnosti.

Kako lahko to spoznanje praktično uporabimo v svojem življenju?

Pokliče vas prijatelj in v kratkem pogovoru omeni, da še vedno nima zaposlitve. Spet drugič srečate prijateljico, ki vam potoži, da ima zdravstvene probleme. Po e-pošti dobite sporočilo prijatelja, ki vam pove, da ima finančne težave. In sedaj je odvisno od vas … Ali ste sposobni videti »nevidno« in narediti revizijo vseh zgoraj omenjenih dogodkov?

Takoj ko s prijateljem zaključita telefonski pogovor, si v mislih odigrajte prizor, v katerem vam ta prijatelj navdušeno sporoči, da je končno dobil novo zaposlitev. Po srečanju s prijateljico revidirajte celotno srečanje, v katerem vam prijateljica pove, kako je ozdravela in je sedaj povsem zdrava. Po prejetju e-poštnega sporočila pa v mislih vidite, kako dobite e-poštno sporočilo, v katerem vam prijatelj sporoča, da so se njegove finance uredile in da denar z lahkoto priteka v njegovo življenje.

Saj vem, nekateri boste rekli – To je neka otročarija, vendar pa … kaj lahko izgubite, če zgoraj navedeni nasvet uporabite praktično v vsakdanjem življenju. Vsak od nas je ukoreninjen v drugem človeku, in ko drugemu želimo dobro (slabo), dejansko želimo sebi dobro (slabo), kajti nič ni zunaj nas, vse je znotraj nas. Seveda pa je na vsakem posamezniku, kako bo uporabil ta zakon v svojo in nekoga drugega dobrobit.

V Sloveniji je kar pogosto zaslediti razmišljanje v smislu: »Samo da sosedu crkne krava …« Tisti, ki so duhovno ozaveščeni, pa še kako zelo dobro vedo, da če sosedu »crkne krava«, dejansko crkne (tudi) njihova. V sporočilu Filipljanom 4:8 zasledimo: Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.

To pomeni, naj bodo naše misli najbolj vzvišene, najbolj plemenite in najbolj radostne. In to lahko storimo že zdaj, ta trenutek, ter v vidimo v ljudeh dobro in mislimo za njihovo dobro.

Svetopisemske zgodbe se dotikajo izključno moči imaginacije. To so resnično dramatizacije tehnike molitve, kajti molitev je skrivnost menjanja prihodnosti, o tem pa več kdaj drugič.

Po Nevillu Goddardu je človek izvor akcije, upravljalni um, in tudi tisti, ki usliši molitev. Temeljni kamen, na katerem so zasnovane vse druge stvari, je človekovo mišljenje o samem sebi.

Predpostavke (o sebi ali o drugih), pa čeprav napačne, bodo postale dejstvo, če se jih držimo. Ljudje imamo samo eno substanco, ki jo lahko resnično uporabljamo pri kreiranju lastnega sveta – in to smo mi sami. In kar imamo … to se nam bo dalo.

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.