Si že zapel pesem, ki si jo prišel zapet?

Pred dnevi sem se vprašal: »Ali sem že napisal knjigo, ki sem jo prišel napisat? Ali sem že zapel pesem, ki sem jo prišel zapet? Ali sem že odplesal ples, ki se ga prišel zaplesat?« Moj odgovor je bil zelo preprost – NE. Žal, tako je. Mogoče te bo to presenetilo, a odgovor je iskren, da bolj iskren ne more biti.

Ups, si boš morda mislil. Toda to je moja pot življenja. Od novega leta 2013 dalje se mi dogajajo številne spremembe. Ena je bila najbolj drastična in je najbolj vplivala na moje življenje in dojemanje vsega. To je hkrati tudi znamenje Vesolja (Boga, Prasile, Stvarnika), da je potrebno poslušati sebe in delovati iz sebe. Če ne gre zlepa, bo šlo pa zgrda. Da, tako gre to. Ko ne prepoznaš vseh sporočil in si še vedno gluh zanje, se zgodi to, kar se pač mora, da končno prisluhneš sebi in svojemu Višjemu jazu.

Od novega leta dalje se mi je sluh začel slabšati in sedaj je že dobrih devet mesecev stanje takšno, da, če me kdo pokliče po imenu in sem obrnjen proč, ne slišim, da me je kdo poklical. Sogovornika moram videti, da z njegovih ustni preberem sporočilo. Res ni rožnato, vendar ima vsaka »bolezen« določeno sporočilo in le-tega je potrebno znati prepoznati. Beethoven je pred mnogimi leti to prepoznal in tako napisal svoje najlepše skladbe v tišini.

Kljub temu še naprej predavam, vodim seminarje in delavnice. Če sem prej dal od sebe 150 %, sedaj dam 200 % na vsakem izobraževanju. Skratka, če jaz zmorem javno nastopati in govoriti, zmoreš tudi ti. Trema, strah, nelagodje in ostale podobne zadeve so le izgovori pred tem, da bi naredil korak naprej in spregovoril pred ljudmi.

Bolezni oz. življenjske preizkušnje so v življenju znak, da na nek način nisi prisluhnil samemu sebi, svojemu notranjemu otroku, svojemu Višjemu jazu, da si zanikal to, kar si. Skozi svoja izkustva izražamo same sebe in le skozi izkustva se lahko učimo, rastemo, ljubimo in živimo.

Ko prideš v slepo ulico, prideš tja zato, ker nisi sledil svojim srčnim željam, svojemu srcu in svojemu poslanstvu. Ker si nisi upal biti to, kar si – čista esenca Stvarnika, in na tej svoji življenjski poti biti unikaten, enkraten in samosvoj. Preko tebe se izraža Stvarnik, in če si le “kopija” nekoga drugega, to pomeni, da ne slediš zvesto sebi in svojim najglobljim srčnim željam.

Zato vedno bodi to, kar si, to, kar čutiš. Bodi v čast in slavo Stvarniku, ki te je ustvaril. In ko boš to resnično zaživel v vsej svoji biti, se bodo stvari, dogodki in ljudje v tvojem življenju pojavili na točno določenem mestu in točno v pravem trenutku. Postavljaj si vprašanja na najbolj pereče probleme, ki te pestijo, in to toliko časa, dokler ne dobiš odgovora. Podzavest ti bo vedno odgovorila, če boš seveda le dovolj vztrajen.

Ne išči sebe zunaj sebe, išči sebe v svoji notranjosti. Ustvarjaj, smej se, rad se imej. Objemi se, poljubi se in bodi samemu sebi najboljši prijatelj, najbolj strasten ljubimec in najboljši življenjski partner. Ko zmoreš vse to zares zaživeti v vsaki celici svojega telesa, v vsakem atomu in DNK-ju, se zgodijo v tvojem življenju čudeži. Največji od vseh čudežev pa si ti sam, saj si na ta način končno spoznal, kdo si. In ko v svoji biti res veš, kdo si, te nihče ne more odvesti s tvoje poti, saj se poznaš in zvesto slediš svojemu srcu.

Seveda pridejo tudi preizkušnje, skušnjave, ki te lahko na tej poti za trenutek zaustavijo, vendar ko resnično veš, kdo si, je ta postanek kratek, bežen … saj pogumno, odločno in mogočno korakaš po svoji poti in Vesolje te obilno podpira.

• Kaj je moja strast? 
• Kakšno je moje življenjsko poslanstvo? 
• Katera je vizija, ki jo udejanjam? 
• Kaj je tisto, kar me najbolj navdihuje? 
• Kateri zvezdi na nebu sledim?

Odgovori si na ta vprašanja, a ne z branjem knjige, ne z ogledom filma, ne s spraševanjem prijateljev, obrni se vase in vprašaj svoje srce. Sprašuj in sprašuj se toliko časa, dokler ne boš dobil odgovora, ki ga resnično čutiš, ki te navdihne, požene kri po žilah in preprosto veš – TO JE TO!

Na svetu ni osebe, ki bi ti lahko odgovorila na malo prej podana vprašanja. Ni ga guruja, duhovnega učitelja, mentorja, coacha ali svetovalca, ki bi lahko namesto tebe odgovoril na ta vprašanja. Žal. Tako je, čeprav je morda to težko sprejeti, razumeti. Edinole vpogled vase, in to resnično globok in temeljit vpogled, ti lahko pokaže tvojo pot, smisel, obstoj, namen, radost, srečo …

Seveda se je potrebno premakniti, narediti določen korak v neznano. Morda v celoti spremeniti življenjsko pot, se preusmeriti, resetirati, na novo postaviti temelje. Ne trdim, da je to lahko, vendar, če si nekaj močno želiš in točno veš, kaj je tvoja pot in kdo si, potem vse Stvarstvo stremi k temu, da se ti sanje uresničijo. A temeljni pogoj je, da si ti TI. Se pravi: unikaten, samosvoj in samoljubeč.

Vsak od nas je na določenem področju v življenju najboljši. Vsak od nas ima svoje darove, talente, sposobnosti, nekaj, kar lahko podeli s svetom in tako obogati življenja vseh ljudi. Brez izjeme imaš ta dar tudi ti. Odkrij ga, razvij ga, osvetli ga, neguj ga … naj zacveti ta dar v vsej polnosti in veličini.

In seveda ceni ga, vedi da je ta dar res poseben, da ima svojo vrednost in da je diamant. To je diamant, ki raste na tvojem diamantnem polju. Ni ti treba iti daleč stran, na drugi konec sveta, h guruju v Indijo ali na nek Tihomorski otok, da bi našel ta diamant, saj se le-ta skriva na zadnjem mestu, kamor si pripravljen pogledati – v tvojem srcu.

In za konec današnjega druženja še ena moja kratka pesem z naslovom Moj ples.

Robert Goreta: MOJ PLES

Bog daj, da pustim v srcih ljudi sled,
in da svetloba bo spet zajela planet.
Naj vem, da zapel sem svojo pesem,
ki sem jo sem prišel v srcu zapet,
naj vem, da sem odplesal svoj ples,
le tako bom vedel, da sem živel zares.

Zapleši svoj ples, zapoj svojo pesem in seveda prisluhni samemu sebi!