Kako do prijetnega notranjega občutka?
Pred dnevi sem si postavil eno preprosto vprašanje: »Kdaj mi je v življenju šlo dobro?« Po kratki reviziji svojega življenja sem prišel do preprostega spoznanja, da mi je v življenju šlo dobro, ko sem imel znotraj sebe tisti prijetni, radostni občutek notranjega miru in ljubezni.
Dr. Frank J. Kinslow, avtor QE-ja (kvantnega entrainmenta), bi temu občutku rekel ev-občutek oz. evforični občutek, ali z drugimi besedami občutek brezpogojne ljubezni in globokega notranjega miru. Ampak res – vedno ko je bil moj solarni pleksus miren, brez strahov, so se stvari v mojem življenju, pa čeprav so mi mnogi dejali rekli, da ne bo šlo, da je to nemogoče, odvijale lahkotno, igrivo, in predvsem na način, kot sem si sam želel.
Ko sem nato pogledal na trenutke v svojem življenju, ko se mi je zdelo, da je moje življenje kot en kaos, je bil spet odgovor v solarnem pleksusu – takrat so bili tam prisotni strah, nelagodje, žalost, brezup … In potem si postaviš vprašanje: Kaj v tem trenutku občutim znotraj sebe, v solarnem pleksusu? Ali je tam mir? Če ni – zakaj ni? Kaj bi moral storiti, da bi tam občutil notranji mir? Iti več v naravo? Tudi to zna biti ena od rešitev. Se več ukvarjati s športom in se gibati? Tudi to pomaga. Iti večkrat na jogo in meditirati? Tudi to je koristno.
S prakso in z vajo sem pri sebi ugotovil, da največ notranjega miru, radosti in ljubezni občutim, ko izvajam tehnike čiste zavesti. Ne gre le za QE (Quantum Entrainment), temveč za skup različnih, podobnih pristopov QE-ju, ki umirijo moj um in znotraj mene v srcu, umu in solarnem pleksusu vzpostavijo notranji mir, radost in spokojnost.
Preizkusil sem že marsikaj, vendar tega, ko znotraj sebe vzpostaviš ev-občutek oz. božanski občutek, kot mu jaz sam najrajši pravim, se ne da opisati z besedami. To je potrebno doživeti in občutiti samemu v svoji koži. Svet dandanes potrebuje več notranjega miru kot kdajkoli prej. Če ste si na mojem blogu prebrali zapis Mit o ločenosti, potem veste, da smo vsi med seboj povezani, in da s tem, ko pomagaš drugi osebi, dejansko pomagaš samemu sebi.
Pri tehnikah čiste zavesti ne gre za vizualizacijo, za nek napor volje v smislu – to se mora zgoditi. Gre bolj za to, da (če uporabim prispodobo) v kvantni ocean obilja spustiš svojo namero in potem dovoliš, da le-ta začne delovati v tvoje najvišje dobro. Rezultati znajo biti včasih izjemno presenetljivi.
Tehnike čiste zavesti sem preizkusil že na pokvarjenih telefonih, pokvarjenemu avtomobilu, na rastlinah na vrtu, na svojem vratu in hrbtu, na prijateljih, na naravi …Zgodilo pa se je vedno tisto, kar je bilo zame ali za druge najboljše. Ko izvajaš tehniko čiste zavesti, spustiš nadzor, ne nadzoruješ situacije, temveč le s pomočjo svojega notranjega božanskega občutka predaš namero čisti zavesti, katera že potem sama organizira dogodke in situacije v tvojem življenju.
Moje duhovno iskanje v preteklih štirih, petih letih je bilo usmerjeno v nek »zunanji« način, dejansko pa je vse tisto, kar mi je v življenju pomagalo realizirati cilje in ustvariti želje, že ves čas bilo z menoj, a se tega nisem zavedel, oz. sem si mislil – ali je kaj narobe z mano, ko imam v tej in tej situaciji tako prijeten notranji občutek. A tisti prijetni notranji občutek je bil, je še vedno, in tudi vedno bo, z menoj. Žal mu nisem vedno prisluhnil, ga negoval in sem posledično zapadel v strah, nezaupanje in dvom. Rezultati so bili temu primerni.
Naši davni predniki so živeli veliko bolj umirjeno in sproščeno življenje, kot ga živi sodoben človek. Njihov delovni teden je bil sestavljen iz dobrih treh dni, sodobni človek pa dela vsaj pet dni, mnogi celo ves teden, od jutra do večera. Stres je temu posledično precej večji in s tem je tudi notranje ravnovesje v razsulu. Dejansko ljudje zaradi takšnih ali drugačnih obveznosti nimajo več časa, da bi se ustavili, zadihali, se sprostili … in so tako ves čas napeti kot struna. Če struno preveč napnemo, potem vsi vemo, kaj se zgodi … prej ali slej le-ta poči. Zato se je potrebno, preden struna poči, ustaviti in popustiti napetost. Če tega ne storimo, potem … Vsak ve, kako se to odraža, ali pa se je odražalo v njegovem življenju.
Vsi se srečujemo s takšnimi ali drugačnimi življenjskimi izzivi in preizkušnjami. Tudi sam pri tem nisem izjema, in ko prideš v določeno situacijo, se je potrebno znati čustveno in umsko umiriti, in kljub vsemu »zosu« in »kaosu«, v katerem si se znašel, zaživeti naprej. Učenje tehnike čiste zavesti bi presegalo okvir tega članka, tako da če vas zanima več, dobrodošli na delavnici Tehnike čiste zavesti.
Za zaključek pa še ena preprosta vaja, ki sem jo že večkrat omenil ter priporočil, saj je kljub svoji preprostosti izjemno učinkovita za vzpostavitev notranjega miru in razrešitev čustvenega bremena. Ko boste občutili kakršenkoli nemir ali čustveno nevihto, zaprite oči in začnite za 5 – 10 min zavestno zvezno dihati. To storite tako, da vdihnete in izdihnete skozi nos, ob tem pa pazite, da med vdihom in izdihom ni premora. Se pravi: vdih – izdih – vdih – izdih … Poskusite in mi poročajte. 🙂