
Kaj je to intoniranje?
»Kdo pozna skrivnost zvoka, pozna skrivnost celotnega vesolja.« – Hazrat Iyanat Khan
Intoniranje ali tiho popevanje je eden izmed najbolj enostavnih načinov za umirjanje uma, vzpostavitev telesnih ritmov in izboljševanje glasu. Ali si vedel-a, da je Mozart tiho prepeval medtem, ko je skladal?
Intoniranje (v angleščini imenovano »toning«), je izpuščanje podaljšanih samoglasnikov, ki služi uravnoteženju možganskih valov, izboljšuje dihanje, podaljšuje dih, umirja delovanje srca in prinaša občutek splošnega zadovoljstva.
Skratka, intoniranje je bolj enostavno, kot bi si marsikdo mislil. Izvajamo ga lahko praktično kjerkoli in kadarkoli – v postelji, pod tušem, na sprehodu v naravi, med vožnjo z avtomobilom …. Namesto, da si v mislih »vrtimo« spet eno iz isto zgodbo (ljudje me ne razumejo, šef je tak in tak do mene, drugi se grdo obnašajo do mene in me žalijo itd.) rajši takrat »preklopimo« na drugo frekvenco in začnimo intonirati.
Kaj lahko intoniramo? Možnosti je neskončno. Najbolj enostavna oblika intoniranja, ki jo poznam, je intoniranje samoglasnikov (u, o, a, e, i) v malo prej zapisanem vrstnem redu. Ti samoglasniki naj bodo doooollllggii, se pravi uuuuuuuuuu, oooooooooo, aaaaaaaaaaa, eeeeeeeeeeeee, iiiiiiiiiiiiii. Morda ti bo še najlažje razumeti intoniranje, če se boš spomnil-a na gregorijanske korale, ki jih pogosto pojejo v nekaterih cerkvah.
Ena najbolj znanih in zanimivih zgodb o vplivu petja in zvokov na zdravje in dobro počutje izhaja iz primera melanholičnih menihov v benediktanskem samostanu na jugu Francije.
Menihi v tem samostanu so nekaj mesecev po zaključku Drugega vatikanskega koncila (to je bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) postali brezvoljni, utrujeni in blago depresivni. Razlogov za to nenadno spremembo v razpoloženju menihov si vodilni v samostanu niso znali razlagati in tudi številni vrhunski strokovnjaki niso znali najti razloga za to spremembo razpoloženja.
Končno je v ta samostan prišel dr. Alfred Tomatis, ki je na lastne oči videl, da je sedemdeset od devetdesetih menihov povsem uvelih, brezvoljnih in brez energije. Ko si je dr. Tomatis ogledal njihovo vsakdanjost ter jih povprašal o tem, kako so pred koncilom preživljali dneve, je prišel do prelomnega odkritja. Vzrok za brezvoljnost menihov ni bil psihološki, temveč avdiološki.
Kaj to pomeni? Po Drugem Vatikanskem koncilu so iz dnevnega programa menihov izključili nekaj ur gregorijanskih koralov, ki so jih pred tem vsak dan peli osemkrat dnevno po 10 – 15 minut. Dolgi, resonančni toni, vzvišeni ooooo-ji in vedri iiiiiii-ji v »Gloria in Excelsis Deo« so jim ponujali občutek osvoboditve in medsebojne povezanosti.
To njihovo vsakodnevno petje je umirjalo dihanje, zniževalo krvni tlak in jih dvigovalo razpoloženje kot tudi delovni elan. Dr. Tomatis je opatu dejal, da bi bilo dobrodošlo gregorijanski koral vrniti v vsakdanjik menihov. To so tudi storili in rezultat je bil izjemen, vsi menihi so bili v roku nekaj mesecev spet živahni in polni energije.
Če se morda srečuješ s takšnimi ali drugačnimi psihološkimi izzivi, imaš premalo energije in nimaš več delovnega elana, morda bi bilo dobrodošlo, da v svoj vsakdanjik vneseš intoniranje in s tem večjo usklajenost telesa, uma in duha.
Nekatere rešitve so tako preproste, da jim ljudje enostavno ne verjamejo. Preden zavzameš kritično držo do intoniranja in koristi le-tega na tvoje zdravje in počutje ti predlagam, da naslednjih 14 dni vsak dan intoniraš vsaj pol ure. Ni treba, da vse v enem kosu, lahko razdeliš intoniranje čez cel dan na »obroke« po pet ali deset minut. Preizkusi in mi poročaj o svojem počutju in energiji. 🙂
P.S. V slovenščini na temo intoniranja ni moč najti kakšne posebne knjige. Še najboljša knjiga na temo zdravljenja z glasom je od Stewarta Pearce-ja in sicer ALKIMIJA GLASU, katero najdeš tule.