Zgodba o vodi in modrosti

Naslednja zgodba zelo dobro ilustrira, kako se lahko »zapleteš« v »past osebnostne rasti«, če preveč razpršeno iščeš tisti »manjkajoči košček«, ki ga še rabiš do sreče, uspeha, radosti, ljubezni, denarja ali česarkoli drugega, kar si v življenju želiš.

Tudi sam sem v preteklosti raziskoval različne sisteme uspeha, denarja, prepričanj in zdravljenja. Ko sedaj gledam nazaj, bi bilo morda boljše, da bi se posvetil manj sistemom in tistim bolj intenzivno, radostno in globoko. A na napakah se učimo in tako pridemo do določenih spoznanj, ki se jih ne moremo naučiti iz knjig. Lastna izkušnja je več vredna kot na stotine prebranih knjig o določeni tematiki.

O tem govori tudi naslednja zgodba …

Mladenič, ki je bil sredi puščave je vprašal modreca kako naj pride do vode (modrosti). Modrec mu pokaže z roko naprej in reče: »Tukaj koplji.« Tako je mladenič kopal in kopal. Minilo je že precej časa in umazan se vrne iz jame ter ponovno vpraša, kje je voda? Starec se obrne v drugo smer in reče: »Tukaj koplji!«

Mladenič spet zagnan začne kopati in kopati. Čez čas spet neha in pride do mojstra ter mu pove, da tam že ni vode. In vse se spet ponovi. Mine leto, mineta dve leti, mine deset let, on pa je še vedno žejen. Mojster ga pokliče k sebi in mu reče, da naj pogleda naokrog. Okrog je bilo skopanih kar nekaj lukenj.

Nato mu mojster reče: »Če bi pri prvi luknji vztrajal dovolj globoko, bi že prišel do vode. Tako pa si vedno samo brskal po površju.«

Nauk zgodbe? Odloči se za svojo pot in pojdi do konca. Vsak vodnjak, pri katerim si s srcem, te pripelje do vode. Ne išči »skrivnost« kot kura brez pameti, temveč se posveti enemu sistemu, ki ti je najbližji, vanj najbolj verjameš in ga čutiš in ga v celoti osvoji.

V kolikor to ne gre, pa preprosto razvij svojega. Vsaka pot te nekam pripelje, a žal na področju osebnostne rasti pogosto »koplješ« premalo globoko saj pred tem že odnehaš in si misliš: »To ne deluje.«

Spomni se kako je, ko greš na motivacijski seminar in predavatelj te na njem »izstreli« tam v orbito in še čez. Prvih 24 ur si prepričan, da je vse mogoče, čez 48 ur navdušenje upade, čez 72 ur pa ta sistem zate več ne deluje in kmalu spet najdeš »nov čudežni sistem«, ki te pelje do naslednjega novega seminarja in nato se zgodba ponovi.

Razmisli. Ustavi se. Pojdi po poti, ki je tvoja in »koplji dovolj globoko«. Voda zagotovo je, le vztrajati je potrebno dovolj dolgo.