Zasvojeni s tehnologijo

Na RTV Slovenija je bil odličen dokumentarec z naslovom Zasvojeni s tehnologijo, ki je nastal leta 2022 v Španiji. V tem dokumentarcu spremljamo različne zgodbe otrok na njihovi poti do ozdravitve, ter kako so se odvadili zasvojenosti z digitalnimi mediji. Vzporedno z zgodbo zasvojenih otrok in mladostnikov so v dokumentarcu zbrana tudi pričevanja uglednih psihiatrov in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetlijo to vedno bolj perečo problematiko.

Dokumentarec se začne z obiskom Terapevtske šole Amalgama 7, ki je v Madridu, in z zgodbo mlade Laure San Martin, ki je odvisna od družbenih omrežij in je povsem izgubila stik z realnostjo. Mobilni telefon je postal podaljšek njenega telesa, in njeno vedenje je, po besedah psihologinje Marte Ragon Fons, disfunkcionalno in samouničevalno.

Laura je tako na poti v malo prej omenjeno terapevtsko šolo, in že ob prihodu je soočena s tem, da mora izročiti svoj mobilni telefon, saj so slednji v njej prepovedani. V tej šoli so do sedaj obravnavali že več kot 7.000 deklet in fantov, pri katerih je glavna motnja odvisnost od zaslonov.

Mohammed Dahbi, koordinator izobraževanja, pove, da imajo nekateri odvisniki od zaslonov težave s koordinacijo, kar se opazi pri njihovi hoji in gibanju, obenem imajo šibko telesno zgradbo, ter hudo pomanjkanje samozavesti. Nekateri od odvisnikov preživijo pred zasloni tudi 18 ur na dan, mnogi od njih pa so neuspešni v šoli. Vse to vodi do tega, da imajo malo stikov z drugimi, odnose pa gradijo preko zaslonov. Zaradi pomanjkanja samozavesti ne zmorejo pogledati sočloveka v oči, še huje pa je z govorjenjem.

V tem centru za odvajanje od digitalne odvisnosti imajo tudi različne vrste vadbe, da udeleženci okrepijo svojo telesno zgradbo in koordinacijo v prostoru.

Raziskava WHO iz leta 2018 navaja, da je 7 % mladostnikov problematičnih uporabnikov družbenih omrežij.

Dr. Anna Lembke, psihiatrinja in avtorica knjige Dopaminska omama pravi, da vsi lahko razvijemo odvisnosti, še posebej pa najstniki, ker se hočejo, in tudi morajo,  povezovati s vrstniki. Od otroštva do odraščanja, do 25. leta, naši možgani krčijo nevrone, ki jih ne uporabljamo, tiste, ki jih uporabljamo, pa mielinizirajo. Nevrone, ki jih uporabljamo, obdaja zaščitna ovojnica in tvori mreže, ki omogočajo razmišljanje, čustvovanje, našo bit.

Nekateri od odvisnikov v tem centru za odvajanje so začeli uporabljati mobilni telefon že pri šestih letih, drugi pri dvanajstih, trinajstih ali štirinajstih letih. Koliko ur na dan? Če uporabljamo mobilni telefon več kot 30 ur na teden, je to že odvisnost. Mladostniki v tem centru uporabljajo mobilne telefone po 12, 14 ali celo 18 ur na dan.

Dr. Anne Lembke pravi, da digitalne droge delujejo enako kot mamila in alkohol, ter da zasvojijo enako hitro. Ko objavimo sliko, prvič dobimo veliko všečkov in mislimo, da se bo vsakič zgodilo enako. Nato pa smo presenečeni, ko ni nobenega všečka, zato začenjamo zaradi pomanjkanja dopamina še več objavljati, vse z namenom, da bi se spet dobro počutili.

Že malo prej omenjena Laura je imela veliko sledilcev in posledično nestvarno podobo o sami sebi. Duševno moraš biti zelo močan, da te to ne zavede.

Jeff Seibert govori o tem, kako so v Silicijevi dolini tehnološka podjetja že na začetku tega tisočletja spoznala, da lahko ustvarijo bolj zasvajajoče aplikacije, če uporabijo psihološke trike, o katerih predavajo na Stanfordu.

Zaposleni v teh podjetjih so postali strokovnjaki v tem, kako narediti aplikacije, da ljudi čim bolj zasvojijo. Najeli so celo nevroznanstvenike, ki razumejo, kako deluje pot nagrajevanja, in to znanje so uporabili za zasvajanje ljudi. Ko se pomikamo po zaslonu, imamo občutek, da še nismo našli iskanega. Tako nas ekonomija pozornosti spremeni v izdelek.

Algoritmi na družbenih omrežjih imajo samo en cilj – kako podjetju prinesti čim več denarja.

Carisa Veliz, profesorica filozofije, omeni, da algoritmi ne izboljšujejo življenja ljudi, temveč le povečujejo bogatenje podjetij in povzročajo zasvojenosti.

Na TikToku imamo neskončen niz kratkih posnetkov, kar je hipnotično in privlačno za otroke. TikTok že v svoji zasnovi meri na zelo mlade ljudi. TikTok je postal znan leta 2018, pred tem je obstajal le na Kitajskem. TikTok je prva neameriška aplikacija, ki jo tako množično prenašajo. Ima milijardo uporabnikov in tri milijarde prenosov. Avtorji te aplikacije najbolje razumejo, kaj želi nova generacija.

Dr. Anne Lembke razlaga, da gre video naravnost v naš vidni korteks, in če to združimo z glasbo, se prebudi naš limbični sistem. Če dodamo še kratek posnetek, v katerem ljudje plešejo, dobimo izjemno močno digitalno drogo, kar je dejansko TikTok. V nasprotju s krekom in kokainom, ki ju zmanjka, je TikTok neskončen.

TikTok je zelo zasvajajoč zaradi algoritma. To družbeno omrežje nam daje ravno to, kar želi. TikTok nenehno spremlja naše odzive, in obstaja več zbirk podatkov, ki so povezane med seboj. Algoritem, ki analizira naš čas na družbenih omrežjih, skuša prepoznati vzorce, ki zadržijo našo pozornost. Končni cilj je zaslužiti za vsako ceno, zato zbirke podatkov uporabljajo za predvidevanje, kako se bomo odzvali na to vplivanje.

Ti algoritmi so pozorni na vse. Katere vsebine spremljamo in katere fotografije gledamo. Spremljajo vsako našo potezo in jo zabeležijo. Te podatke družabna omrežja nato prodajo oglaševalcem, da nas še bolj pritegnejo, tako da podjetje zasluži še več denarja. Izdelke razvijajo tako, da še bolj zasvojijo otroke. Facebook je meril na študente in dijake, Instagram na najstnike, TikTok pa na mlajše otroke. Iščejo načine,  kako pritegniti čim mlajše, da bodo kot odrasli obsedeni s temi platformami. Tisti, ki delajo v tehnoloških podjetjih, vedo, kaj se dogaja z otroki, zato svojim otrokom ne dovolijo, da bi ždeli pred zasloni.

Waldorfska šola v Silicijevi dolini je v neposredni bližini vseh tehnoloških velikanov, kot so npr. Facebook, Google, Microsoft in Apple. V tej Waldorfski šoli ne uporabljajo digitalnih orodij (računalnikov, mobilnih telefonov) in jih ne smejo nositi v šolo, vse dokler učenci ne dopolnijo 11. let. Od 11. do 14. leta jih lahko imajo v nahrbtniku, a ugasnjene. V šoli jih ne smejo uporabljati. Od 14. leta je pametna uporaba računalnikov dovoljena, telefon pa mora biti zaklenjen v garderobni omarici.

Čeprav so tehnološki guruji svojim otrokom prepovedali uporabo zaslonov, so podarili 300 milijonov dolarjev za tehnološko opremljanje šol. – New York Times

V dokumentarcu vidimo tudi primer varušk, katerih posebnost je ta, da med delom ne uporabljajo družbenih medijev, telefonov, tablic in ostalih zaslonov. Varuške, ki sodelujejo, morajo podpisati pogodbo, v kateri je navedeno, da otroci ne smejo uporabljati telefonov in tablic, ker starši ne želijo, da se otroci zasvojijo z njimi. Enaka prepoved uporabe digitalnih medijev pa velja tudi za varuške. Varuška lahko kliče ali pošlje sporočilo le, če je kaj nujnega v zvezi z otrokom.

Kitajska je za otroke omejila uporabo TikToka, vendar pa to ne velja za preostali svet. Na Kitajskem po vsej verjetnosti vedo, da dolgotrajna uporaba te platforme vodi do slabšega duševnega in telesnega zdravja.

Ena izmed najbolj znanih videoiger je Fortnite, ki je sicer brezplačna, toda za preobleke, ki so del same igre, je potrebno plačati. Vsaka preobleka stane 20 €. Posebne preobleke dobiš brezplačno, če kupiš telefon za 1.000 €. Mama od odvisnika videoiger je izračunala, da je njen najstniški sin zapravil od 100 do 200 € na mesec, ter da je vsak dan kupil eno preobleko in si s tem zagotovil občutek, da je dober.

Nov poslovni model pri videoigrah je sledeči: ”Igra je zastonj, zmaga ne.” To pomeni, da če hočeš napredovati, moraš plačati, in vse najbolj znane igre temeljijo na tej dinamiki. Na ta način je meja med igrami in stavami vse bolj zabrisana.

Otroci, ki veliko igrajo določeno vrsto videoiger, postanejo hitreje odvisni od iger na srečo, in to dvakrat hitreje. Spletne igralnice oglašujejo predvsem tam, kjer je veliko mladih, in to so družbena omrežja. To poteka preko čivkov, YouTuba in vplivnežev, ki so za ta oglas plačani. Zanimivo je, da ima polovica nogometnih ekip na majici logotip stavnice. Otrokom ne morete prodati majice z logotipom stavnice, jo pa lahko vidijo na vsaki tekmi. Med tekmo se logotipi stavnic pojavijo sedemstokrat in si jih tako zapomnimo.

Ameriška študija iz leta 2018 prikazuje, kako se je pornografija pritihotapila v naše življenje, in kako hitro so podjetja pridobila 50 milijonov strank. Pornhub je za to potreboval le 19 dni. Noben drug izdelek ni v naša življenja vdrl tako hitro in tako  množično. Inženirji, ki delajo v teh podjetjih, vedo, kako pritegniti mlade, zato so zakupili oglaševalska mesta v iskalnikih.

V dokumentarcu o svoji odvisnosti od pornografije je spregovori tudi mladi Bru Capella. Sedem let je gledal spletno pornografijo, in to je bil edini seks, ki ga je poznal. Menil je, da naj bi bilo tako tudi v resničnem življenju, toda s pravimi dekleti je bilo čisto drugače. Ko je pri sedemnajstih letih dobil prvo punco, je imel erektilno disfunkcijo, saj ni proizvedel dovolj dopamina ter se posledično ni vzburil.

V pornografiji vladajo nasilje in neenakopravni odnosi. Vse te prakse imajo velik vpliv na mlade med odraščanjem, ko se osebnost in spolnost šele začenjata razvijati.

Dr. Anne Lembke pravi, da bi pri nesrečnih, brezvoljnih in jeznih otrocih morali naprej opustiti digitalne droge. Na začetku se otrok počuti slabše, ker ima odtegnitveni sindrom, toda če zdrži tri ali štiri tedne, se potem počuti bolje ter bo manj depresiven in tesnoben. Drugače se bo vedel, sporazumeval in bo spoštljivejši.

Dokumentarec se zaključi tako, kot se je začel – z zgodbo Laure San Martin, ki po skoraj desetih mesecih ozdravljena zapusti center za odvajanje od digitalnih odvisnosti.