Ujete v medmrežju

Dokumentarni film Ujete v medmrežju, ki ga je pred dnevi predvajala RTV Slovenija, je nastal na Češkem leta 2020. Snemalna ekipa je med odraslimi ženskami izbrala tri mlade igralke, ki so upodobile 12-letnice. V filmskem studiu so poustvarili tri najstniške sobe in dekleta posadili pred računalnik. Na njihove profile se je v 10 dneh snemanja odzvalo več kot 2.500 moških – spolnih plenilcev.

Presunljiv dokumentarni film je družbeni eksperiment, ki je razgalil vso bedo in izpraznjenost sodobnega časa, in odstrl bolečo ranljivost otrok na spletu. Filmska ekipa je vse gradivo ob koncu snemanja predala češki policiji, ki je začela s preiskavo.

Dokumentarec se začne z oglasom, da iščejo tri odrasle igralke, ki so videti kot dvanajstletnice. Med vsemi igralkami izberejo 21-letno Anežko, 19-letno Sabino in 23-letno Terezo.

Ustvarjalce dokumentarne oddaje je zanimalo, kaj se zgodi, ko nekdo, ki je star 12 let, ustvari profil na družabnem omrežju. Scenograf je v snemalnem studiu postavil tri otroške sobe, z računalnikom in telefonom v vsaki. Vsaka od igralk je imela lažni profil na družbenem omrežju, kjer so objavile stare fotografije iz časov, ko so imele 12 let.

Pri snemanju so igralke morale upoštevati jasna pravila:

1. Na spletu nikogar ne nagovarjamo, samo odgovarjamo.
2. Na začetku pogovora vedno poudarimo, da imamo 12 let.
3. Ne spogledujemo se, ne zapeljujemo in ne izzivamo.
4. Na spolna namigovanja odgovarjamo naivno: »Ne vem … Sram me je …«
5. Intimne fotografije pošljemo šele po dolgem prigovarjanju.
6. Osebno srečanje mora predlagati plenilec.

Pri snemanju oddaje so sodelovali tudi s psihologom, seksologom, pravnikom in kriminalistom.

Kaj če nas na družbenih omrežjih začne kdo nadlegovati? Pomembno je, da preverimo nastavitve zasebnosti na svojem profilu, saj nam to lahko prihrani težave. V nastavitvah določimo, kaj lahko vidijo vsi in kaj naši prijatelji. Tako neznani ljudje ne morejo dostopati do naših osebnih podatkov.

Ustvarjalci oddaje so se požvižgali na nastavitve zasebnosti, ker jih je zanimalo, kaj se bo zgodilo.

Prvo klikanje po profilu razkrije, da jih večinoma kontaktirajo sami starci. In že v prvih pogovorih začnejo namigovati na spolnost in spraševati o spolnih izkušnjah.

Ko nam nekdo pošlje seksualno naravnano sporočilo, nam ni potrebno odgovarjati oz. nadaljevati pogovora. Najboljše je, da ga prijavimo ali blokiramo, vendar pogovora ne izbrišimo, saj lahko služi kot dokazno gradivo v nadaljnjih postopkih.

Ljudje, s katerimi si dopisujemo, morda niso to, za kar se izdajajo. In če se nam nekdo noče pokazati, je zagotovo z njim nekaj narobe. Ko nam nekdo pošlje seksualno obarvano fotografijo, je najboljše, da takoj zaključimo pogovor, ker zagotovo nima dobrih namenov. Če mu bomo še pisali, bo mislil da smo mu všeč in bo tako le še slabše. Oseba, ki nam piše, je starejša od nas in obvlada različne trike, zato končajmo s tem, preden bi bilo še slabše.

Med snemanjem ugotovijo, da je ena od članic snemalne ekipe nekega tipa s spleta osebno poznala, in da, če je to ta, za katerega misli, da je, potem slednji dela z otroki in organizira otroške tabore ter je tako v stiku s številnimi otroki.

Če ugotovijo, da je to res on in da dela z otroki, potem tega v snemalni ekipi ne bodo zadržali zase, ampak bodo informacije posredovali naprej odgovornim.

Čeprav se igralke želijo pogovarjati, jih sogovorniki nagovarjajo k temu, da bi slekle majico, ali jim pokazale zadnjico. Spletni plenilci so jih pogosto želeli zavesti z laskanjem, a je potrebno biti previden, ker nas pohvale lahko zavedejo, da začnemo verjeti nekomu, ki nima dobrih namenov. Do 15. leta nas ščiti zakon in neznanci se ne smejo pogovarjati z nami o intimnih stvareh.

In še nečesa ne smemo storiti – ne smemo posneti erotične fotografije ali posnetka ter ga poslati. Že z objavo, na kateri smo zgoraj brez, ustvarjamo in širimo otroško pornografijo, kar pa je pred 18. letom kaznivo.

Sumi ekipe se izkažejo za resnične – moški, ki se je javil eni od igralk, je res tisti, ki dela z otroki in organizira šole v naravi, smučanje in otroške tabore.

Nikoli nikomur ne pošiljajmo svoje gole fotografije. Niti svojemu fantu ali punci ne. Sploh pa ne, če se na njej vidi tudi obraz. Naše telo pripada samo nam, zato zaščitimo svojo zasebnost. Tudi če nam nekdo obljublja zvezde z neba, ne storimo tega. Ti moški čakajo, da kaj pošljemo, potem pa izsiljujejo z grožnjami, da bodo to objavili na spletu ali poslali našim staršem.

Če nam ponudijo denar, darila, nadgradnjo igric ali kakšno potovanje, se ne odzovimo. Takšnih stvari nihče ne daje zastonj. Če nam hoče nekdo napolniti račun, želi samo našo telefonsko številko. Če od plenilca kaj sprejmemo, se bomo počutili dolžni in nas bo tako lažje prisilil v dejanja, ki jih sami ne bi nikoli storili.

Tipi na spletu so igralkam pogosto trdili, da so edine, da so najlepše na svetu, a so igralke po drugi strani vedele, da bodo že čez nekaj minut enako pisali drugi punci. Večina plenilcev zbira intimne posnetke in jih potem prodaja naprej na spletu. Igralke so zasipali s svojimi erotičnimi fotografijami in jim pošiljali povezave do pornografskih strani. Hoteli so jih prepričati, da je normalno z odraslimi govoriti o seksu in si z njimi izmenjavati gole fotografije. Vendar to sploh ni normalno.

Nekateri plenilci so igralkam poslali posnetke otroške pornografije, kar je hudo kaznivo dejanje. Nihče nam ne sme poslati česa takega, ali tega zahtevati od nas. Če se to zgodi, potem je nujno, da to povemo svojim staršem, ali prijazni učiteljici, kajti takšen človek sodi v zapor.

Da bi videli, kaj se zgodi, ko pošljemo golo fotografijo, so to naredili tudi ustvarjalci oddaje. Igralke se niso slekle, temveč so izdelali fotomontaže.

Kaj se je zgodilo? Kmalu po tem, ko so jim igralke poslale svoje gole fotografije (fotomontaže), so jih plenilci začeli izsiljevati, da bodo njihove fotografije objavili na spletu, obenem pa so z igralkami čustveno manipulirali. Ko plenilci dobijo sliko z obrazom, vedo da nas imajo v pesti. Če jim pošljemo takšno fotografijo, potem to ni več v naših rokah, grozi nam izsiljevanje. In več ko plenilci dobijo, več hočejo.

Izsiljevanje je hudo kaznivo dejanje, in če se nam to zgodi, ne oklevajmo in hitro ukrepajmo s trezno glavo. Takoj to povejmo staršem in policiji. Pogovora ne blokirajmo in ne brišimo ter shranimo kopijo. Res je, da je to neprijetno, toda to je lahko glavni dokaz zoper storilca. Ne čakajmo, da fotografijo objavi, takrat je že prepozno.

Objava naših golih fotografij je gotovo najhujše, kar se nam lahko zgodi na spletu. To je zelo težko prenesti, in mnogi mladi, če se jim to zgodi, razmišljajo celo o samomoru. Plenilec je naredil kaznivo dejanje, toda žrtvi to ne bo veliko pomagalo, saj gole fotografije lahko ostanejo na spletu za vedno. Edina rešitev, da se temu izognemo, je, da nikoli nikomur ne pošljemo svojih golih fotografij. Tak je splet, kar se tam pojavi, skoraj nikoli ne izgine.

Vendar, če vemo, kako se vesti na spletu, potem se nam ni treba bati. Na spletu niso samo prevaranti in izsiljevalci, temveč lahko spoznamo tudi zanimive, prijazne in navdihujoče ljudi.

Eni izmed igralk se je po 10-ih dneh javil tudi fant, ki je bil čisto nasprotje vseh ostalih moških, ki so jo kontaktirali, saj je bil prijazen in spodoben. In od vseh, ki so se ji javili, je bil edini, ki ni iskal seksa ali želel njenih golih fotografij, temveč ji je tudi svetoval, kako se zaščititi pred spletnimi plenilci in zalezovalci. To se jo je čustveno izjemno dotaknilo.

Poskusa pa s tem še ni bilo konec … V živo so se soočili z moškim, ki je delal z otroki in organiziral otroške tabore. Seveda je vse zanikal, tudi to, da je poslal povezave do otroške pornografije. Vodja ekipe je temu moškemu povedal, da če otroku pišete, da ga obožujete, se to dotaknete njegove duše. Vprašal ga je: »Ali veste, kako to vpliva na dvanajstletnico?«

Policija je zahtevala vse gradivo, ki so ga posneli in sprožila kazenske postopke.

• Po kazenskem zakoniku osebo, ki z namenom spolne zlorabe predlaga srečanje z otrokom, mlajšim od 15 let, kaznujejo z zaporno kaznijo do dveh let.
• Po kazenskem zakoniku osebo, ki z grožnjami ali nasiljem prisili otroka, mlajšega od 15. let, da se razkazuje ali samozadovoljuje, kaznujejo z zaporom od 5 do 12 let.

Z nekaterimi od plenilcev pa so se igralke srečale tudi v živo, in srečanja z njimi so bila grozna. Nasvet je preprost: Ne sestajajmo se z ljudmi, ki jih poznamo samo s spleta. Nikoli ne vemo, kdo nas čaka.

Če bi se radi sestali s prijateljem, ki smo ga spoznali preko spleta, storimo to podnevi in na kraju, kjer je veliko ljudi, na primer na trgu, ali v nakupovalnem središču, kjer so kamere. Ne srečujmo se na železniški postaji in ne vstopajmo v avtomobile neznancev, saj bi nas lahko omamili in odpeljali v neznano.

Dokumentarec se zaključi z besedami: V filmu so prikazani neprijetni pripetljaji, ki se lahko zgodijo, če se zapletemo z zlonamernimi ljudmi. Če se to zgodi, potem poiščimo pomoč za otroke in mladostnike. Zapomnimo si, vedno obstaja rešitev.