Vsaka stvar, ki se nam zgodi, nam samo koristi

Pred nekaj dnevi smo vstopili v leto 2009. Ali ste morda kaj razmislili o preteklem letu in naredili kakšen pregled, kaj vse se vam je zgodilo? Pri tem mislim tako na vaše uspehe kot tudi na vaše »neuspehe«, ali z drugimi besedami, na stvari, ki se niso razpletle v skladu z vašimi takratnimi željami in pričakovanji.

Sam sem naredil pregled leta 2008, in moram reči, da sem kljub številnim preobratom v svojem osebnem in poslovnem življenju, ki si jih pred letom dni nisem upal niti zamisliti, iz srca hvaležen za vse, kar se mi je zgodilo. Določeni dogodki so bili osebno boleči, spet drugi polni ljubezni, radosti, upanja.

Ob koncu leta 2008, ko sem ravno delal neke vrste »inventuro« iztekajočega se leta, mi je pod roke prišla zanimiva knjiga z naslovom »Zen in umetnost doživljanja sreče«. V njej se prebral stavek: »Vsaka stvar, ki se nam zgodi, nam samo koristi.« In potem sem se zamislil …

Nisem razmišljal le o preteklem letu, temveč o vseh preteklih letih svojega življenja. In res – dogodki, ki so se mi sprva zdeli »nesreča«, »kazen«, so se kasneje dobesedno izkazali za darilo vesolja. Ne bom vam našteval teh dogodkov, temveč vam želim povedati, da v primeru, če se vam sedaj zdi, da ste osamljeni, žalostni, nesrečni, morda celo brez zaposlitve ali brez denarja, ali pa da ste brez ljubljene osebe ob sebi – to so le prehodna stanja, ki bodo minila.

Še za vsakim dežjem je posijalo sonce, in tako bo tudi tokrat, kajti dogodke, ki so se nam zgodili v preteklosti, ali pa se nam sedaj dogajajo, smo po zakonu privlačnosti zavestno ali podzavestno na nek način pritegnili k sebi. To je (bila) izkušnja, preko katere je (bilo) potrebno iti, če smo želeli napredovati na svoji poti.

Vsakdo od nas je ustvarjalec (kreator) svoje resničnosti, okolja, življenja, in zato, da bi živeli radostno in izpolnjeno življenje, moramo naprej v sebi občutiti to radost, ljubezen, navdušenje, veselje, obilje – šele potem se to manifestira v našem zunanjem svetu.

Kakršna koli situacija pride k nam, prizadevajmo si imeti miselno naravnanost v smislu: »Vse, kar se dogaja, se zgodi v mojo največjo korist.« Živimo v pričakovanju takšnih ali drugačnih čudežev, dovolimo si sanjati, dovolimo si dati svoji domišljiji krila. V določenih trenutkih se nam bo morda zdelo, kot da se je vse zarotilo proti nam: življenje, vesolje, Bog … A tudi za takšne trenutke obstaja rešitev – pomagajmo si z iskreno, srčno molitvijo, in občutimo tisto, za kar molimo.

Ravno včeraj sem preko interneta dobil zelo zanimiv članek (sicer v angleščini) o tem, kako je potrebno pravilno moliti in kakšen je priporočen položaj pri molitvi. Če na kratko povzamem vsebino članka – pri molitvah, ki jih izvajamo pogosto, pozabljamo na moč čustev. Svojih čustev v molitev sploh ne vpletemo, v mislih sploh nimamo slike želenega končnega rezultata, ki si ga srčno želimo, in seveda se potem vse skupaj odvija v povsem drugačno smer. Molitev brez čustev, vizualizacija brez čustev, afirmacije brez čustev – nobena od teh sicer učinkovitih orodjih (tehnik) za našo osebnostno in duhovno rast nima učinka, če vanjo ne vpletemo svojih čustev.

Kakšne občutke bi imeli, če bi dobiti tisto, za kar ste molili (prosili)? Kaj bi govorili drugim? Kako bi se obnašali? Kaj bi čutili? Kako bi zaznavali življenje, svet in dogajanje v njem? Čustva, čustva in še enkrat čustva, to je tisti del »manjkajoče skrivnosti«, ki jo spregledamo v nekaterih knjigah za samopomoč.

Spremenimo svojo miselno naravnanost, dovolimo si zopet biti otroci, razmišljajmo tako, kot da je vse mogoče (pa saj v bistvu je) , in radostno sprejemajmo dogodke, ki prihajajo v naše življenje, ter vsak dan pričakujmo čudeže. In takrat se bo res »začelo dogajati« – naš notranji svet bo doživel materializacijo v zunanji pojavnosti.