Pravo vprašanje za pravi odgovor

Že kar nekaj časa raziskujem, kako deluje človeški um in kako funkcionira podzavest. Preizkusil sem že marsikatero »tehniko« s področja osebnostne in duhovne rasti. Najbolj znano orodje za osebnostno rast so prav gotovo afirmacije. Saj jih poznate, kajne? To je vsaka pozitivna trditev v prvi osebi ednine, sedanjiku in v trdilni obliki.

Npr.: »Jaz sem srečen. Jaz sem bogat. Jaz sem uspešen.« Te trditve osebnostne, čustvene in miselne preobrazbe si je potrebno izgovarjati bodisi v mislih, bodisi naglas, in v to izgovarjanje vnesti čim več čustev ter občutiti v srcu, da je to, kar govoriš, že resnica v tvojem življenju.

Da se nevronska mreža v možganih spremeni in se vzpostavi nov miselni vzorec, je potrebno vsaj 21 dni. Po 21-ih dneh je nova navada vzpostavljena in smo na »avtopilotu« (kar poglejte, s kakšno lahkoto plešete po nekaj plesnih tečajih). Vendar pa so tukaj določeni predpogoji – afirmacijo moramo občutiti kot resnico v srcu. Če tega ne občutimo, smo po 21-ih dneh še vedno tam, kjer smo bili na začetku.

Seveda je naša vztrajnost pomembna, tako da si ta afirmativni stavek ponavljaš enkrat, dvakrat, petkrat, desetkrat, stokrat … tisočkrat na dan. In potem po nekaj mesecih morda začneš končno videti neke večje ali manjše sadove svojih notranjih monologov.

S tem ko si govoriš afirmacije, korak za korakom reprogramiraš svojo podzavest in svoja prepričanja, toda pot včasih zna biti zelo dolga, če te afirmacije ne občutiš in je še nisi integriral v svojo podzavest. Ali je afirmacija integrirana, lahko preizkusiš s preprostim testom uporabne kineziologije. Če je mišica močna ob tvoji afirmaciji, potem je ta že integrirana v podzavest, če je šibka, pa je še potrebno vztrajati na integraciji v podzavest.

Afirmacije niso neki bav, bav, saj so že marsikomu spremenile življenje, vendar ali res tako delujejo, kot jih oglašujejo in kot nas prepričujejo preko številnih člankov in knjig? Moje izkušnje so različne – včasih delujejo, včasih ne, spet drugič pa rabiš dolgo časa, da se vse skupaj integrira v tvojo podzavest.

Obstaja določen način, katerega je med svojim »prelomnim« prhanjem pod tušem oktobra leta 1997 odkril Noah St. John in ki je precej bolj enostaven. Namesto da si govoriš, kaj v tem trenutku si (afirmacija), si rajši postaviš vprašanje (aformacija), in podzavest ti začne odgovarjati na tvoja vprašanja. Ti zavestno ne odgovarjaš, temveč pustiš podzavesti, da odgovori na ta tvoja vprašanja.

Tako »Jaz sem srečen.« postane »Zakaj sem tako srečen?« in »Jaz sem bogat.« postane »Zakaj sem tako bogat?« in »Jaz sem uspešen.« postane »Zakaj sem tako uspešen?«. Zanimivo pri tem postopku pa je to, da je ob izgovarjanju teh vprašanj (bodisi v mislih, bodisi naglas) tvoje telo močno, enako pa je tudi z mišicami. Zakaj je temu tako? Preprosto, ker si ne govoriš laži, temveč se le sprašuješ, in tvoja podzavest išče odgovore na ta vprašanja.

Vsi poznamo Google in njegov iskalnik. Ko te nekaj zanima, greš Google, odtipkaš iskalno besedo in Google začne avtomatično iskati primerne zadetke, ki najbolj sovpadajo s tvojim iskalnim nizom. Z aformacijami je zadeva enaka – podzavest išče primerne zadetke, ki najbolj sovpadajo z iskalnim nizom. Dejansko je naša podzavest neke vrste banka podatkov, in v tej banki podatkov je potrebno s pravim ukazom (aformacijo) poiskati pravi odgovor.

Kako gre že tisti citat v Bibliji: »Ask And You Shall Receive.« oz. če to dobesedno prevedem, to pomeni »Vprašaj in prejel boš.« V slovenski jezik zgornjo trditev prevajajo kot »Prosi in dano ti bo«. Toda, če pogledamo originalni stavek, vidimo, da piše »vprašaj«, ne »prosi«, oz. imej karkoli napisano v trdilni obliki.

Zakaj se ne bi rajši začeli spraševati, namesto si govoriti trditve? Preizkusite, izvajajte aformacije vsaj 21, dni in prepričan sem, da se bo vsakemu bralcu članka življenje precej spremenilo. Dejansko aformacije že vsi uporabljamo, ko jamramo in tarnamo: »Zakaj sem tako nesrečen? Zakaj me drugi ne razumejo? Zakaj imam tako malo denarja? Zakaj ne morem dobiti zaposlitve? Zakaj …« Rezultat vsega tega? Še več problemov in še več nesrečnih trenutkov, ker smo podzavest dejansko spravili v položaj, da naj nam avtomatsko poišče še več odgovorov na naše »zakaj-e«.

Rešitev je zelo preprosta – obrnimo ploščo in se sprašujmo o tem, česar si želimo v življenju. Če bomo ob teh vprašanjih občutil še notranji mir (kot sem pisal v enem od prejšnjih člankov – EV občutek), potem smo dobesedno spustili ročno zavoro in pritisnili na plin našega avtomobila sreče, radosti, zdravja in obilja.

Za zaključek pa še nekaj primerov aformacij:

• Zakaj se imam rad in si odpuščam?
• Zakaj sem vreden ozdravitve?
• Zakaj me življenje brezpogojno ljubi?
• Zakaj so pred mano le dobre izkušnje?
• Zakaj se mi vsak dan dogajajo čudeži?
• Zakaj je moje življenje vsak trenutek blagoslovljeno?
• Zakaj se moj dohodek nenehno veča?
• Zakaj se vse odvija v moje najvišje dobro?

Naj vas spremlja obilje čudežnih odgovorov na vaše »zakaj-e«!