Koliko smo predani?

Ali ste že kdaj razmišljali, koliko ste v življenju predani? Koliko ste predani svojim ciljem, sanjam, željam, delu, partnerstvu, poslu, odnosu, družini, otrokom, zabavi, glasbi, petju, plesu … s čimerkoli se pač že ukvarjate v določenem trenutku, ne glede na to, ali je to delovni ali prosti čas.

Izgovori, zakaj določene stvari ne moremo doseči ali uresničiti, bodo za omahljivce vedno prisotni. Toda 100% predan človek se ne ozira na strahove, izgovore, oz. na takšne ali drugačne »omejitve«, temveč se zaveda, da je sam ustvarjalec svoje usode in sreče. Tako kot v življenju za male stvari govorimo, da jih ne moremo narediti in iščemo izgovore, delujemo tudi pri večjih stvareh, iščemo izgovore in se gremo igro ubogega jaza.

Spomnim se, da vedno, ko sem bil v življenju 100% predan svojemu cilju ali sanjam, se je vse uresničilo. Pogosto nisem poznal poti oz. načina, kako bom prišel do tja; vse kar je bilo, je bila jasna slika v srcu in umu, da se bo to uresničilo. Tako je bilo pri sprejemnih izpitih na fakulteti, tako je bilo ob pisanju diplome, tako je bilo ob iskanju zaposlitve in tako je bilo ob izdaji mojih knjig. In še bi lahko naštel veliko primerov.

Prišel je tudi čas, ko sem v svojem življenju nekako »zanemaril« to predanost ciljem, sanjam in svojemu poslanstvu. Seveda so rezultati bili temu primerni. Vesolje nas vedno, brez izjeme, spomni in opozori, po kateri poti je dobro in primerno iti.

Pred dnevi sem bil na delavnici o postavljanju ciljev. Čisto ob koncu delavnice je vsak udeleženec »naključno« izbral oz. izžrebal listek. Na mojem je pisalo: »Če lahko o nečem sanjate, lahko to tudi naredite.« Super misel, kajne?

A to je le del zgodbe. Kot sem že prej omenil – Vesolje nam včasih preko različnih kanalov sporoča enako ali podobno sporočilo, dokler ga res ne razumemo. Tako sem zvečer, ko sem vzel v roke knjigo o osebnostni rasti, na naslovnici videl napisano (na slednjo misel prej nisem bil pozoren): »Če lahko sanjate, lahko tudi izvedete.«

Predanost stvarem, ki jih opravljamo, se vidi tudi v čisto običajnih stvareh, katerim pogosto ne namenimo pozornosti, pa si mislimo, ah, saj to ni tako zelo pomembno. Sam vodim tečaj javnega nastopanja, ki ima med tednom pet srečanj. Od leta 2004 pa vse do danes še ni bilo skupine, pri kateri bi vsi udeleženci prišli na vsa srečanja. Včasih je nekdo zamudil, spet drugi zbolel, nekatere je bilo celo strah, ker so vedeli, da bodo imeli javne nastope in so jo »popihali«.

Če želimo izboljšati svoje govorniške in komunikacijske sposobnosti, je potrebno, da smo temu 100% predani. Določeno izobraževanje nam pri tem lahko zelo pomaga, toda vprašanje je, če smo res pripravljeni biti tako predani, da se udeležimo vseh srečanj in da pridemo pravočasno nanje. Seveda obstajajo določeni »opravičljivi« razlogi, kot so nepričakovan sestanek, gneča na cesti oz. zastoj ali pa zdravstveni razlogi (prehlad, bolečina, glavobol …).

Velja si zapomniti, da ko vse te »opravičljive« razloge pogledamo na globlji ravni, ugotovimo, da se nič ne zgodi brez našega zavestnega ali podzavestnega pristanka. Čudovita misel Rabindranatha Tagoreja nam pove, ali se ukvarjamo z obrobnimi stvarmi, ali pa z bistvom: »Vse življenje sem privijal in odvijal strune na svojem glasbilu, ampak nisem še zapel pesmi, ki sem jo prišel zapet.« Prišel je čas, da končno zapojemo pesem, ki smo jo prišli zapet, in da začnemo predano slediti svojemu smislu, poslanstvu, namenu, odnosu, ljubezni …

Za zaključek današnjega članka pa še domača naloga za vas. Tokrat se bomo posvečali predanosti. Na mojem blogu na povezavi je čudovita vizualizacija. Le-to si naslednjih 30 dni oglejte vsak dan trikrat (enkrat zjutraj, enkrat podnevi in enkrat zvečer).

Če izpustite en sam ogled, potem morate zopet začeti znova, se pravi s prvim dnem. Naredite to vajo in se potem prepustite ustvarjalnosti, kako boste prišli do računalnika, če boste nekje na poti in ne boste imeli svojega s seboj. Verjemite mi – če smo nečemu 100% predani, se že najde pot do cilja.