Po čem se boste spominjali preteklega leta?
Leto 2009 se počasi izteka in iztekajoče se leto je bilo vsaj zame polno vzponov in padcev, izzivov in preizkušenj, zmag in porazov – površno gledano bi lahko rekel leto, kot pretekla. Vendar ne – leto 2009 si bom zapomnil po številnih pomembnih odločitvah, ki so me pomaknile naprej po moji poti.
Vseh teh odločitev, ki sem jih sprejel, vam ne bom omenjal, saj so to moje osebne zadeve, in kot vsi imam tudi jaz pravico do zasebnosti. Naj vam zaupam najpomembnejši nauk, do katerega sem se dokopal v letu 2009, in slednji se glasi: »Pogumno se postavi zase in ne bodi drugim ljudem predpražnik. Ceni se, ljubi se in spoštuj, in zavedaj se, da si zvezda.«
Mogoče se vam zgornja dva stavka ne bosta zdela v smislu »Aauuaa, to je pa res nekaj«, vendar sta bila zame v marsičem prelomna. Življenje te obravnava ravno na tak način, kot ti vidiš samega sebe. Če se ceniš in spoštuješ, dobivaš ravno takšne povratne odzive od drugih ljudi. Ljudje te cenijo, spoštujejo, te imajo radi, in nasprotno – če zgoraj naštetih kvalitet človek ne čuti znotraj sebe in se jih ne zaveda, mu življenje vedno znova prinaša na pot enake in podobne situacije, dokler končno ne spregleda »lekcij«, ki mu jih vesolje prinaša na njegovo pot.
Si upamo biti to, kar smo? Se upamo iskreno nasmejati? Si upamo iti tja, kamor nas srce vleče, storiti to, kar je naša resnična želja, živeti polno življenje, peti svojo pesem, plesati po svojih ritmih? Smo mi tisti, ki ustvarjamo, da se nam v življenju dogajajo stvari, ali pa smo le »ubogi« opazovalci situacij.
Ne vem, kakšne misli vas prevevajo ob koncu leta, želim vam, da bi prihajajoče leto tudi vas navdalo s spoznanji, s kakršnimi je mene iztekajoče se leto. Lahko je o stvareh govoriti, pisati, težje je stvari storiti in imeti pogum, narediti to, česar si srčno želimo. Marsikdaj dobite preko bloga nasvete in ideje, ki jih že »poznate« in »veste«, vendar eno je nekaj vedeti, drugo pa je nekaj v življenju izkusiti na svoji koži in zaživeti to.
Pred časom sem prebral naslednjo misel, katere avtor je David W. Frasure … in sicer pravi takole: “V tem ni nič slabega, če nekomu poveš, da ga imaš rad, če mu poveš, kaj čutiš do njega. Velikokrat to čutimo, pa ne povemo. Vedno odlašamo. Včasih pa nam zmanjka časa. Če do nekoga čutimo ljubezen, mu moramo to povedati.”
Zgornji stavek mi je letos pogosto dal misliti, a v tej misli se skriva še nekaj več. Res je, da govori o ljubezni, da je potrebno, da eden drugemu povemo to, kar čutimo. Ravno tako drži, da pogosto v življenju odlašamo z določenimi stvarmi. Omenjena misel nam lahko pomaga pri globoki preobrazbi naših medosebnih odnosov. Kaj pa če jo malo spremenimo?
Npr. takole: “Povsem v redu je, če sebi povemo, da se cenimo in da se imamo radi. Velikokrat to čutimo, pa si ne povemo. Vedno odlašamo. Včasih pa nam zmanjka časa. Če do sebe čutimo ljubezen, si jo moramo iskreno izraziti z besedami, mislimi in dejanji.”
Lahko gremo še korak naprej: “Povsem v redu je, če drugim (partner, oče, mama, brat, stric, sestra, mož, žena, otroci …) povemo, da jih cenimo in da jih imamo radi. Velikokrat to čutimo, pa jim tega ne povemo. Vedno odlašamo. Včasih pa nam zmanjka časa. Če do njih čutimo ljubezen, jim jo moramo iskreno izraziti z besedami, mislimi in dejanji.”
Omenjeno misel bi lahko razvijali še naprej in naprej, bistveno pa je to, da priznamo ljubezen sebi in drugim, in da imamo pogum izraziti to, kar čutimo, da na življenje gledamo kot na pustolovščino, ki nam vsak dan prinese nove in nove stvari. In da živimo v pričakovanju lepih, pozitivnih dogodkov, situacij in novih ljudi, ki jih bomo »naključno« spoznali. Namera, da boste v letu 2010 v svojem življenju izrazili pogum, ljubezen in iskrenost, vam utegne temeljito spremeniti življenje.
Ste si za leto 2010 že postavili cilje? Veste, kaj bi radi v prihajajočem letu dosegli oz. kaj želite biti, imeti in delati? Naše življenje je časovna steza, katero lahko vsak trenutek spreminjamo, in s tem, ko spreminjamo sedanjost, spreminjamo tudi prihodnost, enako pa lahko spremenimo tudi svojo preteklost. Spremenimo preteklost? Saj nismo v časovnem stroju boste rekli. Hm … Kaj pa če smo?
Sicer malo hecna misel, toda bodimo otroci in razmišljamo izven okvirov »mogočega«. In kaj je v življenju mogoče? V angloameriškem svetu radi uporabijo naslednji stavek: »The sky is the limit«. Bolj ko smo »otroci«, več čudežev prihaja v naša življenja, kajti mali otroci niso »omejeni« z razmišljanji in »omejitvami« okolice, vse dokler jih odrasli »prijazno« ne opomnijo, da določene stvari »niso mogoče«.
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2010!