Košarica

V košarici ni izdelkov.

Kar daš, to dobiš, kar iščeš, to najdeš

Naslednja zgodbica je pred časom priromala v moj e-poštni nabiralnik. Avtorja ne poznam, vsekakor pa je zelo poučna in bo tudi uvod v današnji zapis na blogu.

Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali. Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in lajati. Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so in kazali zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni s vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla. Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeli prijazno.

Nauk: Človek vedno najde tisto, kar pričakuje, da bo našel/našla.

Zgornji nauk še kako zelo drži – v življenju vedno najdeš tisto, kar pričakuješ, da boš našel/našla. Kar poglej npr. svoja razmerja – sprva iščeš v človeku, ki ga spoznaš in začneš z njim partnersko razmerje, le pozitivne, čudovite in lepe stvari. Nanj gledaš z rožnatimi očali, sploh se ne osredotočaš na njegove napake, ki jih preprosto ne vidiš, ne opaziš in jih ne prepoznaš ter posledično uživaš v novonastalem razmerju.

Dokler … nekega dne teh rožnatih očal ne snameš in začneš na partnerja gledati »realno«. Seveda se najdejo napake, ni ti všeč to, pa ono, ne preneseš tega in tega, skratka jadikuješ da je partner takšen in takšen. O njem si sposoben-a povedati vse najslabše, prejšnji angelček nenadoma postane hudiček. Kaj se je spremenilo v odnosu? Spremenila se je le tvoja perspektiva, tvoj pogled na partnerja.

Ko pri partnerju iščeš napake jih seveda najdeš. Pa lej ga zlomka, vedno več jih najdeš, koplješ in koplješ, brskaš in brskaš, iščeš in iščeš … in padeš v »vrtinec napak« pri svojem partnerju. Nič ni več dobro, ne kako govori, ne kako se oblači, ne kako se obnaša, ne kaj ti skuha in tudi ne to kakšen je njegov pogled na življenje.

Sicer je vse OK – pač nekega dne spoznaš, da le nisi tako »kompatibilen-a« z njim, kot si sprva mislil-a. Zanimivo pa je to, da v tem razmerju še naprej vztrajaš, se neprestano pritožuješ, partnerju ne poveš kaj si pri njem opazil-a, da te to pri njem »moti«. Tudi prijateljem in prijateljicam razlagaš o »napakah« partnerja, da je tak in tak, pa zakaj se ne spremeni.

Vesolje in s tem Zakon privlačnosti. ne zanima ali ti je pri partnerju določena stvar všeč ali ti ni. Ko o določeni stvari pri partnerju, ne glede na predznak (plus ali minus), razmišljaš dobiš še več tega. Pritoževanje te vibracijsko uskladi s še več tistega, česar nočeš in tako na tvojo življenjsko linijo pridejo nove in nove »potrditve« tistega, kar si pri nekom iskal-a.

Odnosi, ki jih imaš z drugimi ljudmi so tvoja ogledala, ljudje so tvoja zrcala in tisto, kar te moti pri drugemu, je »koda«, ki jo moraš predelati pri samem sebi in le-ta »koda« je sprožila v tebi določena čustva. Morda je priplaval na površje potlačen vzorec iz tvoje mladosti, ki ga še nisi ozavestil-a in predelal-a. Možnosti je veliko – bistveno pa je spoznanje, da drugi ljudje niso nič »krivi« – sam-a si odgovoren-a za nastalo situacijo.

Sprejeti odgovornost za nastalo situacijo pa ni ravno preprosto, saj je veliko lažje s prstom kazati na druge, jih kriviti za nastalo situacijo, kot pa pogledati vase in si reči, da si odgovoren-a, da si s svojo energijo pritegni ravno takšnega partnerja. Vse je v energiji in v tvojih pričakovanjih. Vesolje ti vedno, brez najmanjše izjeme, servira na pladnju to, s čimer si vibracijsko usklajen-a, ne glede na »predznak«.

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.