Energijska vaja za prizemljitev in sprostitev stresa

Moje prvo soočenje s tišino se je zgodilo jeseni leta 1998, kmalu potem, ko sem zaključil Ekonomsko fakulteto in sem začel s pripravništvom. Takrat sem bil tudi za 14 dni v bolnišnici v Ljubljani (ORL klinika) in ko se je zdravljenje v bolnišnici zaključevalo sem poln upanja vprašal mojo zdravnico, če bom še kdaj slišal. Njen odgovor je bil vse prej kot opogumljajoč: »Žal nikoli več ne boste slišali, kajti če ta zdravilna kura ni pomagala, potem ne bo nobena«.

Takrat sem imel na voljo dve možnosti. Prva je bila ta, da se preprosto vdam v »usodo« in verjamem napovedi zdravnice in ne naredim nič v zvezi s tem. Druga možnost je bila bolj opogumljajoča in sicer, da vzamem usodo v svoje roke in začnem iskati možnosti za izboljšanje sluha.

Odločil sem se za drugo možnost in takoj, ko sem prišel iz bolnice, sem naslednji dan šel v knjižnico v Radovljici in poiskal različne knjige s področja alternativne medicine, energijske medicine, joge, ajurvede, taoizma, bioenergije … Skratka, iskal sem rešitev zase.

Pod roke mi je »naključno« prišla knjiga z naslovom BIOENERGIJA, katero je napisal Alexander Lowen in v njej sem našel dve preprosti bioenergijski vaji, ki sta mi po mojem mnenju pomagali, da se je sluh začel počasi izboljševati. Moja razlaga za izboljšanje sluha je, da je izvajanje teh dveh vaj v meni sprostilo nakopičen stres in ponovno vzpostavilo energijsko pretočnost in ravnotežje v telesu. Namreč, nekako po dveh dneh izvajanja vaj, sem opazil, da malenkost slišim in z vsakim dnem je moj sluh postajal boljši in boljši.

Če sem iskren, sluh se ni vrnil na tisto raven, kot je bila pred poslabšanjem, toda povrnilo se mi je toliko sluha, da sem s slušnim aparatom relativno dobro slišal še nadaljnjih 13 let, vse do leta 2012, ko sem ponovno imel srečanje s tišino, ki je trajalo dobri dve leti.

V nadaljevanju sledi opis dveh bioenergijskih vaj od Alexandra Lowena. Ne morem zagotoviti, da vaji pripomoreta k boljšemu sluhu, vsekakor pa pomagata pri ozemljitvi in energijski pretočnosti v telesu ter tudi pri boljšem vidu. Priporočam, da se vaji izvajata vsakodnevno, najboljše vsako jutro pred odhodom v šolo ali službo.

Zgradba našega telesa več pove o nas samih, kot si mislimo. Izurjenemu strokovnemu očesu je že ob prvem pogledu na telo jasno, kje v telesu so blokade, kje je oviran pretok energije in kako je s čustvi v človekovem življenju. S tem, kako hodimo, kako stojimo in kako sedimo, (ne)zavedno kažemo, kdo in kaj smo. Z besedami lahko trdimo eno, toda naše telo nikoli ne laže.

Že pred mnogimi leti je Alexander Lowen razvil določene bioenergijske vaje, ki pripomorejo k boljšemu občutku v nogah in stopalih ter pomagajo, da se počutimo bolj prizemljeni. Prva vaja se imenuje LOK (glejte sliko desno).

Črta, ki prečka telo, kaže pravilen lok ali usločenje telesa, in kadar je telo v tem položaju, so njegovi deli idealno uravnoteženi. V energijskem smislu to pomeni, da je telo nabito od peta do glave in tok energije se pretaka skozi telo.

Človek v tem položaju čuti stopala čvrsto na tleh, glavo pa v zraku, in se zatorej počuti popolnoma povezanega in strjenega. Ker je to energijsko nabit stresni položaj, se začno noge tresti. Naj vam omenim, da je pri tej vaji zelo pomembno, da med izvedbo globoko dihamo skozi nos.

Ko smo v tem položaju, dobimo občutek povezanosti in strjenosti ter čutimo, kako čvrsto stojimo z nogami na tleh in kako vzravnano držimo glavo. Alexander Lowen pravi, da je človek, ki pravilno boči telo, v harmoniji z Vesoljem, saj še nikoli ni videl človeka z večjimi čustvenimi problemi, ki bi bil sposoben to vajo pravilno izvesti. Redna izvedba te vaje pomaga človeku, da pride v stik s svojim telesom in da ohrani občutek harmonije z Vesoljem.

Druga vaja, ki nas poveže s tlemi, je PREDKLON. Pri tej vaji se sklonimo naprej in se s konicami prstov na rahlo dotaknemo tal (glejte sliko na levi). Stopala so približno 30 cm narazen, palca na nogah pa nekoliko obrnjena navznoter. Naprej kolena upognemo, nato jih izravnamo, dokler ne začutimo bolečine v mišicah v zadnjem delu stegen.

Pomembno! Kolen nikoli ne smemo popolnoma iztegniti.

Tak položaj zadržimo za dobro minuto in ob tem sproščeno in globoko dihajmo skozi nos. Če gre občutek v noge, začutimo rahlo tresenje.

Pomanjkanje občutka, da smo zakoreninjeni, odseva motnjo v telesnem delovanju. Ta motnja je v nogah, ki so naše gibljive korenine. Tako kot korenine drevesa delujejo na energijski ravni, je tudi z našimi nogami in stopali – skupaj s tlemi energijsko (so)delujejo. Najbolj enostavno začutimo, kako nam noge postanejo nabite in žive, če se bosi sprehajamo po vlažni travi ali vročem pesku.

Kakršnakoli dejavnost ali vaja, ki poveča občutek dobrega stika s tlemi, povečuje tudi naboj v očeh. Na celotno delovanje lahko vplivamo le s krepitvijo človekovega stika nog s tlemi, za kar sta koristni obe prej predstavljeni vaji – lok in predklon. Marsikateri Lowenov pacient je poročal o tem, da se mu je po temeljiti vadbi z nogami toliko izboljšal vid, da je bolj jasno in svetleje zaznaval predmete v sobi.

Kadar človek nima svojih nog trdno na tleh, ne more jasno razločevati, kaj se dogaja okoli njega – slepijo ga iluzije. Dihanje (pri obeh prej omenjenih vajah je potrebno globoko dihanje skozi nos) vpliva pozitivno na oči. Po neprekinjenem in globokem dihanju, ki ga dosežemo z vajami prizemljitve, postanejo naše oči svetlejše in vid se izboljša.