Čudeži so mogoči …

Za ljudi, ki dobro slišijo, so naslednje stvari povsem samoumevne: poslušanje glasbe, zvok telefona, hrup mimo vozečih avtomobilov, glas avtomobilskega motorja, žuborenje vode, zvonenje stenske ure, pasji lajež … Takšnim vsakodnevnim zvokom sploh zavestno ne posvečamo pozornosti, in pogosto se zdijo, kot da gre za nek odvečen »nebodigatreba«, hrup.

Si predstavljate veselje človeka, ko lahko po skoraj dveh letih spet sliši zgoraj našteto. Glasba, ne glede na to, kakšna je – je preprosto božanska, hrup mimo vozečih avtomobilov je uglašena simfonija, glas avtomobilskega motorja se zdi kot mačje predenje, žuborenje vode je kot bučanje valov na obali, zvonenje stenske ure je pomirjajoče, in pasji lajež se zdi kot petje največjega opernega pevca.

A resno – v življenju se premalo posvečamo tem vsakodnevnim čudežem, ki se nam zdijo nekaj povsem vsakdanjega. Ko sem šel prejšnji vikend na sprehod, so se mi mimo vozeči avtomobili resnično zdeli kot uglašena simfonija, in ob vsakem, ki se je peljal mimo, sem kar skočil v zrak od veselja. 🙂 Da, treba je ceniti tisto, kar imaš, kar čutiš, vidiš, slišiš … saj je le tako mogoč določen napredek na zdravstvenem področju.

Ne spomnim se več, koliko let je od tega, a zdi se mi, da je to bilo pred kakšnimi šestimi leti, ko mi je prijatelj Boris Vene poslal v branje knjigo, ki jo je napisal in je imela naslov Zdravje je v nas, takrat še s podnaslovom Kako s pomočjo zdravnikov, zdravilcev in procesov samozdravljenja vzpostaviti optimalno zdravstveno stanje (sedaj ima podnaslov Raziskave in spoznanja). Knjiga me je navdušila, saj sem si v njej prebral različna spoznanja in raziskave na temo zdravja, prehrane in zdravljenja.

A takrat nekako zanjo še ni bil pravi čas, da bi jo prebral v celoti. Ko se mi je pred dobrima dvema letoma spet poslabšal sluh, sem iskal rešitev zase, in to Borisovo knjigo sem spet odprl in si jo tokrat prebral od začetka do konca, in to ne samo enkrat, temveč večkrat. Vsekakor je bila to knjiga, ki mi je dala upanje, da je tudi sprememba na področju sluha mogoča.

Vmes sem pred kakšnim letom dni izvedel za še enega zanimivega gospoda iz Rusije, akademika dr. Georgija Nikolajeviča Sitina. Ko je bil le-ta star 75 let, je pri njem Ruska medicinska akademija znanosti preučevala njegovo biološko starost. Znanstveniki so prišli do presenetljivega zaključka – čeprav je imel 75 let, so njegovi biomarkerji kazali na starost 30 – 40 let. Danes ima ta gospod že več kot 90 let in njegova biološka starost se ne povečuje.

To je bil še en kamenček v mozaiku, da ljudje posedujemo izjemne, še neodkrite sposobnosti. Nekako sem uspel dobiti njegovo knjigo, in ko bereš njegove zdravilne afirmacije oz. seanse, vidiš, da so precej drugačne od klasičnih zahodnih avtorjev, kot je npr. Louise L. Hay. Na podlagi Sitinovih tekstov sem si oblikoval sledečo, zdravilno afirmacijo:

S sijočo svetlobo strele in neskončno močjo groma jaz občutim … Moj sluh se jača, regenerira, jača, regenerira, jača, regenerira, optimizira, nadgrajuje, izboljšuje, povečuje … jača se, jača se … veselo, veselo raste, veselo, veselo se izboljšuje, veselo, veselo se nadgrajuje.

Razlika je očitna, kajne? 🙂 Ali je staranje naravni proces? Ali je res potrebno, da se z leti »slabšamo«, kar se tiče našega zdravstvenega stanja in psihofizičnega počutja? Akademik Sitin nam dokazuje, da to ni potrebno, da lahko proces obrnemo oz. zaustavimo. O tem je tudi nekaj že pisal Deepak Chopra v svoji knjigi Mlado telo in neodvisen um.

Med svojim raziskovanjem sem naletel tudi na dr. Franka J. Kinslowa in njegovo tehniko QE (Quantum Entrainment) in bil celo na njegovem seminarju v Zagrebu. Tako sem dodal spet en manjkajoči košček v sestavljanki, a še vedno ni bilo to to. Tehnika je odlična, še vedno jo sam vsakodnevno (na svoj način) izvajam, in mi omogoča, da vzpostavim notranji mir.

Nato sem spoznal še Quantum Jumping od Burta Goldmana, in v enem kvantnem skoku, ki sem ga izvedel, sem prišel do zanimivih informacij od svojega »doppelgangerja«, a o tem kaj več kdaj drugič, saj je tehnika res nenavadna. Če jo znaš pravilno kombinirati še s QE in še s čim, pa stvari postanejo še bolj »zanimive«.

Nato pa mi je pred kakšnima dvema meseca prijatelj Boris, ki sem ga že malo prej omenil, poslal v branje svojo (takrat še neizdano) knjigo z naslovom Zdravje je v nas in podnaslovom Kako sem s pomočjo starodavnih modrosti in najnovejših znanstvenih dognanj premagal največjo krizo v življenju. Za tiste, ki ne veste – Borisu so trikrat diagnostificirali hudo bolezen in zdravniki so mu napovedovali le še pol leta življenja.

Večina ljudi se na poti do ozdravljenja ukvarja predvsem s simptomi, ki pa niso razlog, so le posledica notranjega, če tako rečem čustvenega in podzavestnega dogajanja v telesu. S tem, ko delamo na globlji ravni in kot čebulo lupimo vse svoje plasti, pridemo do bistva, se prečistimo, in posledično simptomi nimajo več vloge, kar pomeni, da bolezen pozdravimo pri izvoru.

Ko sem dobil Borisovo novo knjigo v roke, sem jo dobesedno požiral, stran za stranjo. Tisto, kar mi nekako ni bilo povsem jasno in o čemer je veliko govora v tako imenovanem »novodobnem gibanju«, je potem, ko sem prebral šesto poglavje v knjigi, postalo povsem logično in razumljivo. Znanja starodavne Šole misterijev imajo, ko jih resnično ponotranjimo in osvojimo, veliko moč notranje preobrazbe.

Knjiga je res izjemna in vredna branja (lahko jo naročite tudi preko www.e-knjigarna.si), in kot boste videli, ima knjiga še dve prijetni (bonus) presenečenji. Vsekakor bi bilo priporočljivo, da jo ima vsak, ne glede na zdravstveno stanje, na svoji knjižni polici. V njej je opisanih tudi mnogo vaj, ki jih je Boris izvajal na svoji poti telesnega, čustvenega in umskega razstrupljanja, in slednje je priporočljivo izvesti tudi pri samem sebi.

Kot sem že dejal v izjavi o knjigi: »To je zagotovo ena najboljših, če ne že najboljša knjiga na temo zdravja, kar sem jih prebral. Z vsako prebrano stranjo odkriješ ne samo del Borisovega življenja, temveč tudi del sebe, svoje notranjosti. To je knjiga, ki odpira srce in človeka navdihne, da začne bolj ljubeče gledati nase, odpuščati in ljubiti.«

V zadnjem letošnjem članku sem vam želel podati nekaj svojih spoznanj na temo zdravja, energij, čustev … in predvsem o tem, da imamo sami večje samozdravilne sposobnosti, kot si mislimo. Da, zdravje je resnično v nas, seveda pa smo mi tisti, ki moramo na tem področju nekaj storiti, se ozavestiti, prečistiti … in predvsem prepoznati zdravilca, ki je znotraj nas samih.