Kako možgani vplivajo na našo srečo?

Med branjem zanimive knjige Happy For No Reason ali po slovensko Srečni kar tako, sem našel zanimive podatke o delovanju naših možganov, in kako vse informacije, ki jih »vsrkamo« vase, vplivajo na naše počutje, in s tem na to, koliko smo v določenem trenutku srečni.

Za hip se ustavimo in si predstavljajmo naslednji prizor: »Slovenija postana svetovni prvak v nogometu.« Morda, se tole sliši kot znanstvena fantastika, a dovolimo si sanjati, pustimo domišljiji prosto pot in si zamislimo, da Slovenija resnično postane svetovni prvak v nogometu. TV reporter gre nekaj minut po tekmi na ulice Ljubljane, kjer vlada nepopisno veselje ob tem veličastnemu uspehu slovenske nogometne reprezentance.

Ljudje so veseli, se objemajo, skupaj pojejo, hupajo z avtomobili, skratka začne se zabava, ki traja celo noč do zgodnjega jutra. Omenjeni Tv reporter mimoidoče sprašuje: »Ali ste srečni?« V tistem trenutku bi zagotovo 99,9% Slovencev, ne glede na to, kaj sem jim v življenju dogaja in kakšne probleme imajo, v mikrofon z navdušenjem rekla: DA, srečen sem!

Mesec dni po tem velikem uspehu gre isti TV reporter ponovno na ulice in ljudi sprašuje: »Ali ste srečni?« Tokrat so odgovori drugačni – morda mu le 5 ali 10% vseh vprašanih odvrne DA, srečen sem. Kaj je poanta te zgodbe? Preprosto v tem, da smo ljudje pogosto »srečni« predvsem glede na zunanje dogodke v svojem življenju, potem ko le-ti minejo, pa se vrnemo v ustaljene vibracijske tirnice »nesrečnosti«.

Zanimivo, kajne? Srečo pojmujemo kot nekaj zunanjega, kot nekaj, kar je zunaj nas, namesto da bi srečo iskali znotraj sebe, v svojem srcu. Ljudje, ki so srečni kar tako oz. nimajo posebnih zunanjih razlogov za srečo, so stalno v nekem toku blaženosti in notranjega miru. Niso srečni zaradi določenih zunanjih »materialnih« dejavnikov ali določenih dogodkov, temveč zato, ker preprosto SO.

Tisto, kar mistiki in modreci vedo že tisočletja, sedaj znanstveniki razkrivajo s svojimi raziskavami. Raziskovalci so odkrili, da negativne misli spodbujajo delovanje tistega dela možganov, ki je povezan z depresijo in s tesnobo. A velja tudi obratno – pozitivne misli delujejo na možgane pomirjajoče in dobrodejno.

Naslednje raziskava dr. Johna Cacioppa z univerze v Chicagu je še posebej zanimiva. Omenjeni psiholog je vsakemu udeležencu raziskave pokazal tri vrste slik. Ena vrsta slik je vzbudila pozitivne občutke (okusna hrana, športni avtomobili) druga je vzbudila negativne občutke (grozovite in vznemirjajoče podobe), tretja vrsta slik pa je v opazovalcu vzbujala nevtralne občutke (vsakdanji predmeti, kot so krožniki in sušilniki).

Električno delovanje v predelu človekovih možganov, ki predeluje vstopne informacije, se je dramatično povečalo ob podobah, ki so se opazovalcem zdele negativne. Česa se iz tega lahko naučimo? Preprosto – negativnost naredi večji vtis na možgane.

Kaj nam sporočajo sodobni mediji preko televizije, radia, novic, interneta, filmov in ostalih avdio-vizualnih sredstev komunikacije? Velika večina novic in informacij ima negativni predznak, in sedaj ko vemo, kakšen vtis to naredi na naše možgane, lahko začnemo zavestno iskati vizualne podobe, ki v nas vzbujajo pozitivne občutke. Namreč, pozitivne vizualne slike so tudi pot do naše notranje sreče.

Gremo lahko še korak dlje, saj so raziskave pokazale, da adrenalin v možganih ustvarja močnejši spomin kot pa ga ustvarjajo hormoni veselja in užitka. To pomeni, da so naše neprijetne izkušnje »kemijsko dodatno okrepljene«, tako da ostanejo v nas veliko dlje od naših prijetnih izkušenj.

Najnovejše raziskave so tudi pokazale, da je neokorteks tisti del možganov, v katerem se skriva sreča – točneje v levem prefrontalnem režnju, in da je ta del možganov zelo dejaven pri tistih ljudeh, ki so srečni, medtem ko so pri tistih, ki so nagnjeni k tesnobi, prestrašenosti in depresiji, opazili izrazitejše delovanje desnega prefrontalnega korteksa.

Skratka, ko govorimo o sreči – takrat ne moremo preslepiti možganov, kar pomeni, da možgani drugače delujejo pri človeku, ki je srečen, kot pri človeku, ki je nesrečen. Če je naš um pravilno naravnan, potem smo lahko srečni ne glede na okoliščine.

Zato, ko se zbudimo, si vsako jutro recimo naglas: »Danes je moj namen biti srečen.« Živimo, dihajmo, veselimo se te sreče – bodimo kot otroci in se nasmejmo vsemu lepemu, kar vidimo. Poglejmo se v ogledalo in si recimo: »Ljubim te. Tako čudovit-a si. Srečen sem.« Urjenje v sreči nas pripelje do sreče, in takrat, ko smo resnično srečni znotraj sebe, vse stvari začnejo prihajati v naše življenje.