Košarica

V košarici ni izdelkov.

Facebook, beg pred realnostjo

Najprej nekaj besed za »nepoznavalce«, kaj je to sploh Facebook. To je spletno družabno omrežje, ki je bilo ustanovljeno 4. 2. 2004 v v mestu Cambridge v Massachusettsu v ZDA.

Facebook je namenjen zabavi, komuniciranju, vzpostavljanju družbenih odnosov ter razvedrilu. S prijavo si ustvariš spletni profil, h kateremu lahko dodaš svoje slike in vneseš osebne podatke, ki si jih želiš deliti s svojimi virtualnimi »prijatelji«.

Nastavitve zasebnosti omogočajo, da dostop do svojih osebnih podatkov lahko odobriš za vse uporabnike Facebooka, za skupino tvojih »prijateljev« ali pa samo zase. Na tem družabnem omrežju najdemo tudi številna podjetja in interesne skupine.

Skratka, Facebook je po eni strani zelo dobro brezplačno orodje za navezavo novih stikov, poslovnih kontaktov in za medsebojno komunikacijo, a po drugi strani ima tudi svoje pasti in omejitve.

Vprašanje zate, obiskovalec oz. obiskovalka bloga: »Koliko ur vsak dan preživite na Facebooku?« Sicer vse OK, kar se tiče objav, komentarjev, slik … Vendar pa – Ali si morda že kdaj imel-a občutek, da Facebook kar nekako “ubija” tvojo kreativnost in produktivnost?

Namreč, nekateri na njem (tudi v službenem času) preživijo ure in ure. Komentirajo skoraj vsako objavo, delijo številne povezave, sodelujejo v mnogih Facebook skupinah in všečkajo veliko slik. Poznani pa so tudi primeri, ko punce in fantje na Facebooku objavijo praktično vsak svoj »prdec«, če se tako izrazim. Bil-a sem tu, bil-a sem tam, sedaj počnem to, sedaj počnem ono … Šli smo na ta izlet, šli smo na ono potovanje, tu so slike s te potovalne avanture …

In če ob vseh teh objavah in objavljenih slikah oseba dobi veliko všečkov se bolje počuti, saj ji je nekdo izkazal pozornost, prijaznost, se je zmenil zanjo. In tako potem ugotoviš, da ljudje na Facebooku iščejo to, kar jim primanjkuje v vsakdanjem življenju in si le-tega več želijo, se pravi pozornost, prijaznost, spoštovanje, objem, nasmeh … Skratka, ker se iz takšnih ali drugačnih razlogov ljudje ne znajo »počutiti se dobro« v resničnem življenju, potem kompenzirajo z všečkanjem na Facebooku.

V naravi vsakega človeka je, da si želi biti cenjen, sprejet in ljubljen, saj le tako lahko zadovolji svoje čustvene potrebe in potrebe po bližini in ljubezni. »Biti sam s seboj« je v sodobnem svetu težko, saj to pomeni delo na sebi, postavljanje ciljev, povečanje ustvarjalnosti, sklepanje novih socialnih odnosov (v resničnem svetu seveda) itd. Tisti, ki misli, da se delo na sebi nekoč konča, se krepko moti. Delo na sebi (pa karkoli pojmujemo že pod tem) je projekt, ki traja celo življenje – od zibelke do groba.

Preskok v načinu razmišljanja in delovanja bi bil, da namesto, da iščemo virtualne prijatelje, da se bolj posvetimo sebi, svojim ciljem, sanjam in pristnim človeškim medosebnim odnosom iz oči v oči. Za hip pomisli naslednje: Kdaj si zadnjič obiskal-a kakšnega prijatelja ali prijateljico nenajavljeno, da si le pozvonil-a na vrata in prišel-a »na obisk«, kot smo to počeli pred dvajsetimi leti ali tridesetimi leti? No, če si to storil-a potem si zagotovo opazil-a začudenje na drugi strani, kako to, da si se oglasil-a, saj se nisi nič »najavil-a«.

Da, časi se res spreminjajo in žalostno je, ko vidiš »zaljubljena« fanta in punco, ki sedita v lokalu pri eni mizi in namesto, da bi se posvetila eden drugemu, da se rajši »ukvarjata« s svojim pametnim telefonom (dlančnikom) in brskata po Facebooku ali odgovarjata na Gmail. Nikoli nam ne bo žal, da smo premalo preživeli časa na Facebooku, zagotovo pa nam bo žal, da nismo bil več skupaj s svojimi dobrimi prijatelji. Vredno razmisleka, kajne?

Facebook zagotovo ima tudi svoje prednosti in dobre strani, vendar pa je v smislu razvijanja pristnih medčloveških odnosov le nadomestek za tisto, kar ti ne uspe v resničnem življenju. Zato, če bereš tale članek, odloči se, tako kot sem se jaz, da bom manj na Facebooku in da bom več v realnem življenju. Virtualnega objema in nasmeha se niti pod razno ne da zamenjati s pravim. 🙂

In za konec današnjega zapisa še ena šala o Facebooku, ki se zelo sklada s tokratno tematiko: Babica se je na smrtni postelji pogovarjala z vnukinjo: »Stara sem in lahko vsako minuto umrem in zato bi rada, da ti podeduješ mojo farmo, na kateri je vila, traktor, kmečka hiša, nekaj glav živine in 22.389.630,00 dolarjev … za vse to sem zelo garala.« »Wow«, reče vnukinja, »Hvala babi, saj sploh nisem vedela, da imaš farmo in vso to bogastvo. Kje pa je?« Babica pogleda vnukinjo in reče: »Na Facebooku.«

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.