resnicne-zgodbe-obrazne-maske

Resnične izkušnje z maskami

· Čas branja: 7 min

Komu bolj verjamemo? Lastnim izkušnjam ali nasvetom in priporočilom avtoritet in različnih strokovnjakov? Ali so zdravstvena priporočila, ki jih izvemo preko uradnih medijev in od zdravstvenih delavcev vedno dobronamerna za naše zdravje?

V nadaljevanju si boš lahko prebral nekaj zanimivih in resničnih zgodb o maskah, ki jih ne boš zasledil v uradnih medijih, saj to, kar boš izvedel, je v nasprotju z vsem, kar govorijo in priporočajo uradna medijska trobila.

Še vedno je v naših življenjih potrebno znati uporabljati male sive celice in razmišljati s svojo glavo, ali drugače povedano, treba je znati uporabiti zdravo kmečko pamet in ne biti ovca, ki verjame vsemu, kar zasledi na TV, internetu in radiu.

Včeraj sem bil v Kranju, kjer sem imel nekaj opravkov in spotoma sem šel še po nakupih v trgovski center. Kot reden bralec mojega bloga najbrž veš, da uporabljam slušni aparat in, da si pri komunikaciji pomagam z branjem iz ustnic. Že od začetka karantene sem imel težave s komunikacijo z »zamaskiranimi« prodajalci, blagajničarkami in vratarji. Vsakomur sem moral razložiti, da če želi, da razumem, kaj je povedal, da mora masko sneti, saj berem iz ustnic.

Če sem čisto iskren, mislim, da so le redki »skapirali«, da če vidijo človeka s slušnim aparatom, da je zaradi lažje komunikacije priporočljivo sneti masko. Lahko bi rekel, da je nošenje mask čista diskriminacija, ne samo gluhih in naglušnih, temveč tudi človekovega zdravja. Dandanes v svetu ni nič tako kot se zdi in, da pridemo do resničnih in pravih informacij, še posebej o zdravju, moramo »kopati globlje« in uporabiti svoje možgane.

Ko sem bil včeraj v tem trgovskem centru, in sem prišel na vrsto pri blagajni, mi je blagajničarka nekaj povedala. Ker nisem razumel kaj je povedala, sem ji prijazno dejal, da naj prosim sname masko, ker je ne razumem. Gospa mojih besed žal ni slišala ali pa jih ni želela razumeti, ker jo je bilo pač strah »virusa« in sneti masko.

A to še ni vse, saj potem, ko sem le sam nekako ugotovil kaj mi želi povedati, je že sama dokončala račun in sem šel iz trgovine brez popusta. Ker je šlo za majhen nakup, se mi ni dalo prerekati za tistih nekaj centov popusta in sem rajši šel.

Kaj se je dejansko zgodilo včeraj pred blagajno? Prepričan sem, da je gospa zaradi večurnega nošenja maske imela premalo kisika v telesu in s tem tudi v možganih, kar je povzročilo, da je bilo njeno razmišljanje ohromljeno oz. ni bilo takšno, kot bi bilo brez maske.

Ugotovil sem, da nošenje mask ljudi poneumlja. S tem ne mislim nič slabega o tistih, ki morajo žal še vedno nositi maske zaradi nekih kvazi zdravstvenih ukrepov. Razumem prodajalke, blagajničarke in varnostnike, da se v teh časih bojijo za svojo službo in da morajo nositi maske, pa čeprav na račun svojega zdravja.

V knjigi Prednost sreče, pa sem prebral še eno zanimivost, ki lepo dopolnjuje moja praktična dognanja: Ko so ljudje pod stresom in pod vplivom negativnega razmišljanja (strahu), se njihov periferni vid zoži in tako dejansko vidijo manj, kot če so sproščeni, umirjeni, pozitivno naravnani in brez strahu.

Obenem sem tudi prišel do opažanja, da se ljudje, ko imajo maske, izogibajo pogledu iz oči v oči in da hodijo eden mimo drugega kot neki »zombiji«, kot da sploh ne bi bili pripadniki iste vrste.

Kar se tiče mask opažam, da se že dogajajo različne diskriminacije in prakse, ki so vprašljive z vidika človekovih pravic, dostojanstva in človečnosti.

Prijateljica mi je zaupala svojo zgodbo, ki jo je pred dnevi doživela v McDonaldsu. Niso želeli sprejeti njenega naročila, ker je bila brez maske. Ob tem je natakarju lepo rekla, da naj si pogleda sodelavce, kako pod nosom nosijo masko, a je ni hotel slišati, temveč ji je dejal, da ima takšna navodila in da ne sme postreči osebi brez maske.

Ker je bila s hčerko si je po tem opozorilu dala masko na obraz, in sicer pod nos. Šele potem je natakar sprejel naročilo. Medtem, ko sta s hčerko sedeli zunaj, je prišla iz McDonaldsa ena mlada punca, ki ni imela maske in ji posledično niso hoteli postreči. Slednja je nato spraševala družbo zunaj, če bi ji kdo posodil masko, da gre lahko naročiti hrano. Prijateljica mi je tudi povedala, da to ni bil osamljen primer “izposoje” mask, podobno je videla tudi pred neko trgovino.

Le kam smo prišli? Leta 2020 si moramo nadeti (ali celo “izposoditi”) masko, če želimo iti v trgovino ali plačati naročilo v lokalu. Bomo res to dopuščali? Ali ni na vsaki embalaži za maske napisano, da le-te ne pomagajo pri zaščiti pred “virusi”? Torej, če ne pomagajo pri zaščiti pred “virusi”, zakaj potem zapovedujejo, da jih moramo nositi? Ali gre pri tem za test potrpežljivosti, poslušnosti in treniranja ljudi na “novo normalnost”? Vsak naj si sam pri sebi odgovori.

Kje so v trgovinah tisti nasmehi s katerimi so nas vabili v TV oglasih še v začetku leta? Kje so tisti zveneči trgovski slogani – pričakujemo vas prijazno, z nasmehom in z veseljem?

O tem »poneumljanju« z maskami imam še dve drugi zgodbi. V času, ko je bilo še obvezno nošenje mask in tudi rokavic, se je blagajničarka v trgovini tako zmedla, da mi je vrnila precej več denarja nazaj, kot pa je bilo potrebno in sem jo na to moral opozoriti. Spet drugič pa je prodajalka za prodajnim pultom, kjer so imeli kruh, povsem narobe razumela moje naročilo katere žemlje in koliko žemelj želim kupiti.

Zase vem, da ko sem se sprehajal po trgovini z masko, da sem bil precej pregret, da sem imel težave s koordinacijo in razmišljanjem ter da se mi je enkrat celo zgodilo, da sem moral dati masko dol, saj je bilo pomanjkanje zraka prehudo in bi se najbrž kar tam, sredi trgovskega centra onesvestil, če bi še imel masko. Skratka, nakupovanje v času mask je bil zame vedno izjemno stresno, da ne govorim še o tem, kako hudo mora biti vsem tistim, ki so zaradi neživljenjskih ukrepov, še vedno prisiljeni več ur nositi maske.

maske-zdravje

Pred nekaj dnevi sem na socialnem omrežju MeWe, ki je brez cenzure, videl naslednjo objavo očeta iz ZDA:

“Moja hči je stara 19 let. Zdrava. Dela v veliki verigi trgovin z živili. Pred dvema tednoma se je pričela slabo počutiti. Bolečine na boku in hrbtu. Slabost. Bolečina v prsnem košu. Prvi zdravnik jo je poslal na rentgen prsnega koša. Nekaj se je “pokazalo” na desni strani. Poslana je bila še na MRI. Večstranski pregled. Ultra zvok predelov hrbta in trebuha. NIČ. Medtem pa v službi ni mogla dihati. Bolečina v prsnem košu. Pohitela je na prvo pomoč. Dali so jo v karanteno, ter jo testirali na COVID-19.

Mlada. Sama, ker nihče ne sme biti z njo. Izkazalo se je, da gre za pleuritis. Okužbo zunanje sluznice pljuč. Tako so ji povedali. Vzrok za to je maska, katero je nosila več kot 8 ur na dan, 5-6 dni v tednu, ter vdihovala lastne bakterije. Ogljikov dioksid … to je povzročilo okužbo. In zdaj je v hudih bolečinah. Ne sme delati in je ostala brez dohodka … Ampak to ne boste izvedeli na socialnih medijih! Ima le 19 let. In zdaj je vezana na posteljo in se bori za dihanje. Antibiotiki. Steroidi. Zdravljenje, da lahko diha.”

Sicer se opravičujem za malo »čuden« prevod, a objava je bila v angleščini in v ZDA imajo včasih malo drugačen način pisanja in izražanja kot pri nas. Vendar ne glede na to, objava je več kot zgovorna in govori o tem kako zelo škodljivo je dolgotrajno in večurno nošenje mask.

Ne samo v tujini, tudi v Sloveniji imamo resnične zgodbe, ko se je ljudem zaradi “obveznega” nošenja mask poslabšalo zdravje.

Ena prijateljica s Primorske mi je zaupala, da se je njeni kolegici, ki mora v službi “obvezno” nositi masko, po dveh letih spet vrnila astma.

Druga prijateljica iz Kočevskega konca pa pravi, da ima z maskami probleme, saj jo dušijo in ji postane slabo, ko se maska segreje in postane vlažna. Poleg tega je še malo klavstrofobična, kar še dodatno dodatno poslabša stanje. A to še ni vse. Na začetku je imela celo noče more. Sanjalo se si je, da ji je maska zdrsnila navzgor in prekrila oči, tako da ni ničesar videla, zato se je zbujala v paničnem strahu, ne samo enkrat, temveč večkrat in vse skupaj je bilo zanjo in za njeno psiho-fizično počutje vse prej kot prijetno in zdravo.

Sprašujem se, koliko je še takšnih in podobnih primerov, vendar si ljudje tega ne upajo povedati na glas ali pa nočejo povezati poslabšanja zdravja ali kakšnih drugih zdravstvenih in psihičnih težav s prekomernim nošenjem mask.

Ko torej potegnemo črto med dilemo maske (in razkužila) DA ali NE, pridemo do jasnega sklepa, da maske (in razkužila) praktično nič ne pripomorejo k ohranjanju našega zdravja v času korona virusa ter, da je v ozadju lažne korona pandemije še nekaj veliko bolj zloveščega, kar pa je skrito pred širšimi množicami.

P.S. V članku sem objavil dve sliki od iste gospodične. Na naslovni je brez maske oz. si jo pravkar snema, notri v tekstu pa je z masko. Razlika je očitna, kajne? Nasmeh in neverbalna komunikacija nas povezujejo, maske in izogibanje pogledov pa oddaljujejo.

Deli naprej ...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja