Najpomembnejše razmerje v našem življenju

V času svojega življenja sklepamo številna razmerja – prijateljska, družinska, partnerska, poslovna, socialna … Vsako razmerje nam prinese določene dobrobiti, a tudi določene izzive in preizkušnje. Še posebej na partnerskem področju pogosto ne gre vse »gladko« in spoznamo, da je partner naš največji guru oz. učitelj, ki nam prinaša določena sporočila. Žal pa pogosto rajši »spizdimo« iz razmerja, preden bi prepoznali to lekcijo in jo »dali čez«. Rajši gremo na hitro v novo razmerje in »šola« se spet ponovi.

Nekoč ugotovimo, da se nam ta razmerja »ponavljajo«, da se spreminjajo le imena, energija, ki tiči za temi imeni, pa je vedno enaka. Seveda smo jezni, iščemo razloge, zakaj se nam dogaja to, kar se nam dogaja, krivce najdemo vsepovsod, le na eno mesto nismo pripravljeni pogledati – znotraj sebe.

Ljudje in razmerja prihajajo in odhajajo, življenje gre svojo pot, a na tej poti pogosto pozabimo na najpomembnejše razmerje v našem življenju. Ne, to ni razmerje, ki ga imamo s partnerjem, kot tudi ni to poslovno ali prijateljsko razmerje, in tudi ne gre za odnos, ki ga imamo s svojimi otroki. Vsa ta razmerja so pomembna, vendar nobeno od teh ni najpomembnejše.

Ho’oponopono, starodavna havajska šamanska veščina za reševanje problemov se osredotoča ravno na to najpomembnejše razmerje, ki ga imamo v življenju. In katero je to? To je razmerje z našim NOTRANJIM OTROKOM, ali še malo drugače povedano – razmerje z našo podzavestjo. Namreč, po Ho’oponoponu mama predstavlja zavest, oče nadzavest, otrok pa podzavest.

In sedaj nekaj vprašanj zate:

1. Kolikokrat si se do sedaj pogovoril-a s svojim notranjim otrokom?
2. Kolikokrat si ga objel-a, pobožal-a in mu namenil-a pozornost?
3. Kolikokrat si ga prosil-a za nasvet, pomoč ali podporo?
4. Kolikokrat si ga prosil-a za odpuščanje in čiščenje podzavestnih spominov?
5. Kolikokrat si mu namenil-a pozornost zjutraj in zvečer?
6. Kolikokrat si mu povedal-a, da ga imaš rad-a?
7. Kolikokrat si se mu zahvalil-a, ker pazi nate in te čuva?

Ko si boš odgovarjal-a na zgornja vprašanja, bodi iskren-a do samega sebe. Če je tvoj odgovor 0 (nič), potem je tudi to OK in nič ni narobe s teboj. Še vedno imaš čas in priložnost, da to spremeniš, da se pogovoriš s svojim notranjim otrokom in mu nameniš ljubezen, spoštovanje, pozornost, objem, nasmeh … skratka vse to, česar si želiš, da je sestavni del tvojega življenja.

V začetku leta 2017 so se mi spet zgodile določene slušne preizkušnje, in ko nisem več vedel, kaj in kako, sem se zavedel, da je konec tega, da se po rešitve obračam navzven. Spomnil sem se na koncept notranjega otroka in se vse lepo pogovoril svojim notranjim otrokom, mu namenil pozornost, se mu opravičil, ker sem ga zanemarjal in dajal v nič.

Mogoče se ti pogovor s tvojim notranjim otrokom zdi kot še ena »New age« traparija, vendar ti priporočam, da preden začneš soditi, to še sam-a preizkusiš v praksi. V začetku januarja se nisem le pogovarjal s svojim notranjim otrokom, temveč tudi s telesnimi organi, in vsak telesni organ nam ima nekaj povedati. Vsak delček našega telesa, tudi tisti »umazani«, si zaslužijo naše spoštovanje, ljubezen, sočutje, nego, podporo …

Noben del našega telesa ni ne slabši ne boljši, noben ni grd, umazan ali kako drugače neprivlačen – vsak je na svoj način lep, čudovit, enkraten, neponovljiv in pravi lepotec oz. lepotica. Z ljubečo skrbnostjo do svojega telesa lahko dosežemo marsikateri zdravstveni čudež.

Mimogrede, morda nisi vedel-a tega, toda vse naše travme so zapisane v našem telesu, in te travme je potrebno osvoboditi ter dati energiji prosto pot. Ilana Rubenfeld pravi, da je zavest o telesu eden ključnih elementov za spremembo, in da so naša čustva most, ki povezuje um in telo.

Po Ho’oponoponu ni nič tam zunaj, in če želimo spremembo v svojem življenju, moramo narediti globoko notranjo preobrazbo in prečistiti svoje podzavestne spomine. Ni problem v tem, če nas drugi ljudje nimajo radi, ključni problem je v tem, da mi same sebe nimamo radi, in dokler tega na spremenimo, je naš zunanji svet le ogledalo našega globokega notranjega prepričanja.

Sedaj, ko si prebral-a moj članek do konca, pa je čas, da samemu/sami sebi postaviš pomembno vprašanje: »Ali se bom pogovoril-a s svojim notranjim otrokom?« Če je tvoj odgovor DA, potem si naredil-a že velik korak naprej k osebnostni spremembi, če pa je tvoj odgovor NE, je tudi ta odgovor povsem v redu, vendar se zavedaj, da dokler ne vzpostaviš primerne komunikacije z notranjim otrokom oz. s svojo podzavestjo, tudi sprememb ne bo v življenju … in problemi se bodo še naprej kopičili.

Naj bo tvoj začetek leta 2017 radosten, srečen in ljubeč!