Košarica

V košarici ni izdelkov.

Ljubkovanje, dotiki in povezanost

O objemih in dotikih sem v svojih blog zapisih do sedaj že večkrat pisal, saj je to tematika, ki je v sodobnem, vse hitrejšem svetu, ko smo povezani preko različnih socialnih omrežij, vse bolj aktualna. Lažen občutek »povezanosti« preko teh omrežij, nas vse bolj oddaljuje eden od drugega in vse manj je pristnega človeškega druženja, stika, dotika in pogovora.

Ko sem raziskoval tematiko objemov in dotikov sem naletel tudi na Samantho Hess, ki je leta 2013 v Portlandu v ZDA ustanovila zanimiv studijo Cuddle Me Up, ki je namenjen ljubkovanju. Da, prav si prebral, obstaja studijo, kamor se greš lahko ljubkovati (pozor, tukaj ne gre za spolnost) in kjer dobiš svojo dozo dotika, sprejetosti, pozornosti in objema.

Samantha je v svoji mladosti izkusila čustveno in fizično zlorabo s strani staršev in, kot posledico vsega tega, tudi pomanjkanje dotikov. Kasneje, ko je bila stara 20 let, pa se je poročila z moškim, za katerega se je izkazalo, da se ne želi dotikati ali z drugimi besedami, njemu dotik, objem in ljubkovanje nista bila blizu.

Samanthina zgodba je zanimiva tudi zato, ker nekako potrjuje to, da si pogosto (ne)zavedno izberemo partnerja, ki je na nek način podoben našim staršem, saj ob tem, kar smo doživeli v najbolj zgodnji mladosti, občutimo varnost. Zavedanje tega vzorca izbire partnerja je izjemno pomembno, kajti ko ga enkrat prepoznamo, ga lahko presežemo in smo bolj pozorni pri naslednji izbiri partnerja.

Mogoče se bo marsikomu zdelo smešno, da v ZDA obstaja studio za ljubkovanje, a meni osebno se to ne zdi nič smešno, čudno ali kako drugače neresno, temveč je vse to le posledica družbe v kateri živimo in kjer se čedalje bolj oddaljujemo eden od drugega. Časa za to, da bi se posvetili sebi, partnerju, otrokom, družini, sorodnikom in prijateljem je žal vedno manj.

Spet drugič pa se lahko počutimo ranljive, če bi partnerju priznali, da v tem trenutku potrebujemo dotik, objem, nasmeh, poljub in ljubkovanje ter občutek, da smo varni, ljubljeni in sprejeti.

Vse prevečkrat se skrivamo za različnimi maskami in se sprašujemo kaj si bodo drugi mislili o nas, če si bomo upali pokazati svoj pravi (ranljivi) jaz ali izraziti kar v tistem trenutku najbolj potrebujemo.

ljubkovanje-dotiki-povezanost

Zgodba Nicole Emma pa je malo drugačna in se tudi dotika tematike sprejemanja, ljubezni, dotika in povezanosti. Nicole je že več let spolna delavka oz. prostitutka in septembra 2018 je nastopila na tudi TedX-u v Salt Lake Cityu.

Njen govor je izjemno čustven, saj se je dotaknila marsikatere teme, ki je v sodobni družbi tabu. V svojem govoru je povedala izjemno preprosto resnico, ki jo v medosebnih odnosih prepogosto spregledamo: »Moški potrebujejo seks, da se čustveno odprejo in povežejo. Ženske pa potrebujejo čustveno povezavo, da se lahko odprejo seksualno.«

In tukaj se pojavi vprašanje: »Kako se lahko kljub tej razliki odpreva eden drugemu?«

Če si boš vzel nekaj minut časa in si pogledal ta zanimiv TedX govor, boš videl, da Nicole Emma ni samo prostitutka, temveč tudi svetovalka, psihoterapevtka in poslušalka, ki posluša drugo osebo in ji dovoli, da je lahko to, kar je. Pomanjkanje dotikov, ljubezni in sprejetosti lahko pripelje moškega do točke, da je včasih edina rešitev, da zadovolji te potrebe pri prostitutki.

Ko govorimo o partnerskih odnosih, zdi se mi, da se vse prevečkrat pozabi na čiste osnove vsakega odnosa, ki so zaupanje, varnost, odprtost, sprejemanje, pozornost, dotik, ljubkovanje, spolnost, predanost, in iskrenost. Na različnih spletnih ljubezenskih portalih je celo malo morje nasvetov, kako bo boljšega partnerskega odnosa, a je dejansko vse preprosto in v malo prej omenjenih osnovah vsakega odnosa sem povedal praktično vse.

December in njegov praznični pridih je odličen čas, da se nekako »odklopimo« od »nakupovalne mrzlice« in se vrnemo k sebi ter razmislimo, kaj resnično potrebujemo, hočemo in si želimo.

Predlagam, da narediš naslednjo vajo …

Pojdi v park ali nekam, kjer veš, da bo veliko sprehajalcev psov in opazuj, kako se nepoznani psi med seboj spoznavajo, družijo in ovohavajo. Če seveda niso napačno »agresivno« vzgojeni, boš večinoma videl, da so precej boljši sogovorniki, komunikatorji in spoznavalci ter precej bolj prijazni eden do drugega, kot pa smo ljudje.

Nato pa se malo sprehodi po centru kateregakoli mesta in poskusi pozdraviti 10 ljudi, ki jih ne poznaš. Preprosto, ko boš videl, da gre proti tebi neznana oseba poglej proti njej in ji reci npr. »Dober dan.« ali »Dober večer.« ali »Dobro jutro.«, pač odvisno od tega ob kateri uri dneva boš izvajal vajo pozdravljanja.

Če boš imel srečo boš morda od 10-ih pozdravov dobil kakšne tri ali štiri nazaj, preostali pa te bodo gledali kot, da si padel z Lune ali pa bodo tako zatopljeni v svoje pametne telefone, da tvojega pozdrava sploh ne bodo opazili. Žalostno, kajne?

Čeprav smo pripadniki iste vrste nismo ravno povezani med seboj in naši domači ljubljenčki nas lahko o pristnih odnosih, sprejemanju in pozdravljanju ogromno naučijo.

Naj bo tvoj december poln ljubkovanja, dotikov, povezanosti in objemov! 🙂

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.