Kako zadeti tarčo, ki je ne vidiš?

Ste že kdaj poskušali igrati košarko? Imeli ste žogo, pa ni bilo košev. Ali pa nogomet? Želeli ste streljati na gol, pa ni bilo gola. Ali pa ste hoteli streljati z lokom, pa ni bilo tarče. Se vam tile primeri zdijo smešni?

Morda so res malo »prismuknjeni« toda to nič bolj ni noro, kot pa, če smo se namenili nekaj doseči v življenju, ne da bi si postavili cilje. Pri vsakem športu je določen cilj oz. tarča, ki jo je potrebno doseči ali zadeti. Zakaj bi bilo potem v vašem življenju drugače? Kdo je zmagovalec v igri življenja, če nimate tarče?

Ko na svojih seminarjih govorim o ciljih in postavljanju le-teh vedno vprašam udeležence, če imajo postavljene svoje cilje. Na to vprašanje, mi odgovori pritrdilno približno četrtina udeležencev, toda ko pa vprašam, če imajo svoje cilje tudi zapisane, pa vidim ponavadi dvignjene samo dve ali tri roke. Kako to? Zakaj si tako zelo malo ljudi zapiše svoje cilje? Kaj je temu razlog?

Eden izmed največjih razlogov je ta, da velika večina ljudi ne pozna pomembnosti postavljanja ciljev. Spet druge je strah pred neuspehom in si zato ne upajo postaviti in zapisati svojih ciljev, češ če si ne postavim cilja, mi vsaj ne more spodleteti. Tretji pa spet ne vedo, kako si pravilno postaviš cilje. Toda ljudje, ki si postavijo cilje in si jih zapišejo na list papirja dosežejo v življenju veliko več. Živijo bolj srečno družinsko življenje, imajo več denarja, opravljajo delo, ki jih veseli in predvsem – življenje jim predstavlja izziv. Vsak novi dan pričakujejo z nestrpnostjo in novim pričakovanjem, kaj se jim bo danes spet zgodilo čudovitega in enkratnega.

Velika večina ljudi, ki pride na moje seminarje odide domov z napisanim seznamom ciljev – prvič v svojem življenju. Ja, točno tako … na mojih seminarjih se tudi dela ter se zapisuje in ne samo posluša. Izvajamo pa še kakšne druge aktivnosti, ki spodbudijo človekovega duha in odprejo naše srce. Udeleženci se ob koncu seminarja počutijo bolj samozavestne in predvsem povezane med sabo. Dopoldne pridejo kot tujci, popoldne odidejo kot prijatelji. Neverjetno? Morda, a le za tiste, ki niso bili zraven in občutili vso to pozitivno energijo, ki se prenaša med udeleženci.

Velikokrat bi si lahko spremenili svoje življenje že s preprostim postavljanjem in pisanjem svojih ciljev. Pa zakaj so cilji tako pomembni? To vprašanje si bo postavil marsikateri bralec današnjega članka. Naj vam to ponazorim s preprostim primerom … Predstavljajte si, da se vozite z avtomobilom. Kaj se zgodi, če nimate predstave, kam se boste peljali? V takem primeru brezciljno tavate in se vozite naokoli, cilja pa nikoli ne dosežete. A kaj se zgodi, ko imate nek cilj potovanja?

Recimo iz Kranja se namenite v Maribor. Ko pridete v Maribor občutite nekakšno olajšanje, saj ste dosegli željeni cilj potovanja. Enak občutek zmagoslavja pa vas prevzame, ko dosežete cilj, ki ste si ga zapisali. Občutek, ko na svojem seznamu ciljev, lahko odkljukate kljukico in si rečete: »Hura, uspelo mi je!« je težko opisati z besedami.

Ljudje na svojem popotovanju skozi življenje potrebujemo kažipote in ti kažipoti na popotovanju skozi hribe in doline so naši cilji. Cilji so tisti, ki osmislijo naše življenje, ki nam dajo zagon in energijo. Vse kar danes vidimo in uporabljamo je nastalo v glavah ljudi, ki so si upali sanjati in so uresničili svoje sanje. Če imate vi kakšno idejo, kako bi si lahko izboljšali življenje jo preprosto napišite na list papirja in se takoj lotite udejanjanja te ideje.

Nikar ne poslušajte »pesimistov«, ki vidijo v vaših namerah brezvezno početje, temveč prisluhnite svojemu srcu in pojdite po svoji poti. Sledite svojim sanjam. Nikar se sanjajte, temveč preprosto – živite svoje sanje.

Avtor članka: Robert Goreta, objavljeno v reviji NAŠA ŽENA, julija 2002