Kako nas sonce ščiti pred srčnimi napadi in možgansko kapjo?

Kot vemo, nas sončenje – seveda če se sončnim žarkom privajamo postopno in z razumnim tempom – obdari z obilico vitamina D3 in že samo to bi bilo dovolj za trditev, da je sončenje zdravo in koristno, pravzaprav celo nujno potrebno. Sonce ni nekaj, pred čimer bi se morali skrivati, in to nikoli ni bilo; še manj pa se je potrebno pred njim »ščititi« s strupenimi kemikalijami v obliki »zaščitnih« filtrov.

Razlog, da nas tako bombardirajo z neresničnimi trditvami, se skriva zgolj v komercialnih interesih vseh vpletenih. V resnici vso zaščito, ki jo potrebujemo, nosimo že s seboj, vgrajeno v svoji koži. Le pravilno jo moramo uporabljati. Ključ pa sta postopnost in redno izpostavljanje soncu.

Vitamin D3 ima fantastične zdravilne in preventivne lastnosti. Je ključnega pomena za zdrav in krepak imunski sistem, srčno-žilno zdravje, preprečevanje in zdravljenje diabetesa, preprečevanje debelosti, preprečevanje depresije in na splošno za dobro počutje in delovanje naših možganov. Prispevka vitamina D3 k zdravju kosti niti ne bi posebej poudarjali, ker je ta prispevek od vsega, kar nam vitamin D3 daje, še najmanj pomemben.

Mimogrede, kar zadeva kosti, kalcij brez vitamina D3 za kosti ne naredi nič, oba skupaj pa sta za kosti nekoristna brez vitamina K2. In ta se nahaja samo v hrani živalskega porekla, predvsem v mesu, pa tudi v siru, jajcih in maslu.

Nezmožnost oskrbe telesa z vitaminom K2, za katerega so študije pokazale, da varuje tudi proti raku in srčno-žilnim boleznim, je samo eden od razlogov, zakaj je vegetarijanska/veganska prehrana nezdrava in za telo ni naravna.

Izjema so lakto-ovo-vegetarijanci, se pravi tisti, ki uživajo tudi mlečne izdelke in jajca. V rastlinski hrani, npr. v zeleni listnati zelenjavi, se nahaja le vitamin K1, ki ima popolnoma druge lastnosti kot K2, ter kot so pokazale študije, nima pozitivnih učinkov na kosti, srce in zaščito telesa proti raku.

POZOR: Kalcija nikoli ne jemljemo brez magnezija. Ta zagotovi, da se kalcij ne nalaga na mestih, kjer ga nikakor ne želimo imeti, npr. v ožilju, petah, sklepih itd. In kot zanimivost, magnezij in kalcij skupaj zmoreta zaščititi celice pred radioaktivnimi sevanji (več o tem ve povedati Chris Busby).

Pomembno je vedeti, da sonce koristi tudi na druge načine in ne samo s tvorbo vitamina D3. Med drugim UV-komponenta njegovih žarkov uničuje presežek bakterij na koži. Sedaj pa so znanstveniki dokazali tudi to, da sonce v našem telesu proizvaja snov, ki pomaga zniževati previsok krvni tlak. O tej študiji je maja letos pisala znanstvena revija International Investigative Dermatology.

Že od prej je znano, da so vrednosti krvnega tlaka v zimskem času višje kot poleti, poleg tega pa je njihova višina v zimskem času tudi močno povezana z geografsko širino. Tako imajo ljudje v severni Evropi pozimi precej višji krvni tlak od ljudi v južni Evropi.

Pred kratkim so na univerzi v Edinburghu izvedli pomembno študijo, ki je ugotovila, da sončni žarki v stiku s kožo spodbudijo telo k temu, da v žile spusti dušikov oksid. Dušikov oksid pa pomaga zniževati krvni tlak. Ker pozimi večina od nas sonca ne vidi, še manj pa imamo priložnost, da bi se sončili, v zimskem času krvni tlak naraste. In v krajih, kjer je sonca še manj, tlak naraste bolj.

V mediteranskih deželah pa imajo zato najmanj srčnih infarktov in možganskih kapi. Morda bi kdo mislil, da je za vse to zaslužno olivno olje, vendar ni tako. Za znižanje krvnega tlaka zadošča le 20 minut sončenja na dan, vendar moramo to storiti pri močnem soncu – torej ravno v času, ko nam sončenje odsvetujejo, npr. od 11. do 15. ure, pri tem pa moramo imeti na sebi čim manj oblačil.

Tvorba dušikovega oksida ni v ničemer povezana s tvorbo vitamina D3, tako da sta obe koristi povsem ločeni. To pa tudi kaže, da zgolj jemanje vitamina D3 ne more v celoti nadomestiti koristi, ki jih za telo prinaša sončenje.

Znanstveniki iz Edinburgha mislijo celo, da koristi sončenja za srce, žilje in možgane prekašajo morebitna tveganja, da bi sonce utegnilo povzročiti kožnega raka. (Ampak kot bralci naših člankov veste, sonce kožnega raka NE povzroča, povzroča pa ga lahko nespametno izpostavljanje soncu in pretirana glikacija kolagena v koži, se pravi, prevelike količine zaužitih OH in prepogosto hranjenje, npr. 6 obrokov na dan.)

Na eno smrt zaradi kožnega raka namreč pride od 60 do 100 smrti zaradi srčnih infarktov in možganskih kapi, ki jih povzroči previsok krvni tlak. To zelo jasno kaže, kje je tveganje za smrt večje, tudi če bi sonce kožni rak resnično povzročalo.

Ostanite zdravi in povejte naprej!

Vir: Zdravje PovejNaprej