Ali lahko gluhi plešejo tango?

Soplesalka s salse, ki je v zadnjem času navdušena nad tangom, mi ji pred nekaj dnevi poslala sliko plakata na katerem je v angleščini pisal naslov: “A PILOT RESEARCH OF DANCE MOVEMENT AND SOCIAL ASPECTS OF APPLICATION OF ARGENTINE TANGO IN THE POPULATION OF DEAF PEOPLE“. Spodaj pod naslovom pa je bilo še nekaj teksta v angleščini. Članek se mi je zdel zelo zanimiv, zato sem malo pobrskal po spletu in našel sem ga tukaj, napisala sta ga Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj.

Članek sem nato prevedel v slovenščino in ga dal tudi v pregled kolegici, ki je prevajalka, v nadaljevanju pa ga v celoti objavljam. Tudi sam imam težave s sluhom in ne slišim glasbe, a vseeno plešem salso in bachato. Morda je sedaj napočil čas, da poskusim tudi tango …

PILOTNA RAZISKAVA PLESNO GIBALNIH IN SOCIALNIH VIDIKOV UPORABE ARGENTINSKEGA TANGA V POPULACIJI GLUHIH OSEB

Gluhi so skupina ljudi, ki običajno ne sodeluje pri plesu, predvsem zaradi stereotipnega prepričanja, da je zaznavanje glasbe kot zvoka obvezno pri plesu. Argentinski tango je ples, ki ga plešeta v paru in pri katerem je najpomembnejši element komunikacija med partnerjema. Glasba se uporablja na ustvarjalen način, ritem pa se ne upošteva strogo.

Individualna interpretacija glasbe daje trdno podlago za delo z gluhimi osebami. Gibanje je posledica vibracij glasbe, ki jih čuti plesalec, ali posledica notranjega ritma, če glasba ni prisotna.

Cilj raziskave je uporaba argentinskega tanga v populaciji gluhih ter kritična ocena plesnega gibanja in socialnih vidikov. Raziskava daje vpogled v nove možnosti rekreacije in socializacije gluhih oseb, ki doslej še niso bile obravnavane.

Raziskava dokazuje, da se na različnih področjih plesa, kot so učenje novih gibov, raziskovanje komunikacije v paru in dojemanje prostora, gluhi ne razlikujejo od ljudi, ki slišijo. Potrjuje tudi, da individualna interpretacija glasbe v argentinskem tangu gluhim omogoča, da glasbi sledijo z občutenjem vibracij.